Junijska številka je zunaj. V uvodniku se je odgovorni urednik Vladimir Habjan poslovil od preminulega našega alpinista svetovnega kova Toneta Škarje, o njem pišeta še urednica Mateja in Magda Šalamon. Škarji bo sicer posvečena julijsko-avgustovska številka.
Pri Planinski založbi je izšla nova zbirka pravljičnih zgodb Čez drn in strn. Zbirka osemnajstih pravljic, pripovedk in zgodb vsebinsko predstavlja širše območje Idrijskega - zgodbe domačinov, njihovega načina življenja vse od zgodovinsko izpričanih časov pa do današnjih dni.
Planinska založba pripravlja novo knjigo Rafaela Terpina z naslovom Griči. Avtor je med skritimi kotički Vipavskih, Tolminskih in Škofjeloških vrhov srkal pripovedi zadnjih prebivalcev, spremljal klecanje starih domačij in vse zbral v zgodbah, ki so poklon življenju in krajini, ki izginjata. V času do izida, lahko knjigo naročite po nižji predprodajni ceni.
Kar nekaj časa je že minilo, od kar sem se z Velikega Golaka nazadnje zazrla v šklapatorne (skalnate kotanje, vrtače) Trnovskega gozda in s pogledom pobožala Deželo tam spodaj … Po nekaj metrih sem obstala kot vkopana.
Planinski zemljevid Ljubljana in okolica, merila 1 : 50.000, zajema območje Hotedršico, Rakitno in Grosupljem na jugu, Blegošem, Lubnikom, Smlednikom in Mengšem na severu, med Lukovico, Jančami in Grosupljem na vzhodu ter Hotedršico, Žirmi in Blegošem na zahodu. Planinske poti so prikazane na osnovi zadnjega stanja katastra planinskih poti PZS.
Izšla je majska številka Planinskega vestnika. Tokrat smo se v temi meseca razpisali o rapalski meji, saj je ravno 100 let od njenega nastanka. Zahvala gre Dušanu Škodiču, ki je na to temo napisal tudi knjigo, vodnik, ki pa daleč presega to kategorijo, saj ima ogromno vsebine in je bolj podoben leposlovju.
Planinska založba PZS bo v kratkem izdala novo zbirko pravljičnih zgodb Čez drn in strn. Zbirka osemnajstih pravljic, pripovedk in zgodb vsebinsko predstavlja širše območje Idrijskega, njegovih prebivalcev in njihovega načina življenja od najzgodnejših, tudi zgodovinsko izpričanih časov do današnjih dni. V času do izida, jo lahko naročite po nižji predprodajni ceni.
Gorski svet je zakladnica, iz katere dobremu opazovalcu ni težko črpati tematike za pisanje, poudarja Dušan Škodič, ki nas v zbirki zgodovinskih zgodb Ljudje v gorah navdušuje tako z mojstrskim slogom pisanja kot pisano paleto predstavljenih tem. V pastirski zgodbi osvetljuje tradicijo paše na fužinskih planinah nad Bohinjem - tokrat skozi prizmo vremenskih ujm, s katerimi nas preseneti narava že v dolini, kaj šele v gorah.
Naj se planinska zabava doma nadaljuje! Tokrat ob svojevrstnem kvizu o Slovenski planinski poti in prepoznavanju planinskih živali. Urška Stritar, Karmen Usar in Emil Pevec nas v Planinskem zabavniku 2 vabijo na pot varnega in vedoželjnega planinstva - in z veseljem sprejmemo povabilo k novim miselnim izzivom.
"V rdeči jutranji zarji sva prišla, z večerno odhajava, vmes pa sva okusila gorski raj. Kaj bi človek hotel še več?" osebno zgodbo poetično sklene Vladimir Habjan, ki nas v sicer razprodani knjigi Živeti z gorami popelje (tudi) v gorski raj nad Trento. Čarobni, a pogosto zahteven in nevaren svet gora ter prostovoljno delo gorskih reševalcev mojstrsko ubeseduje tudi v zbirki kratkih zgodb Čez rob.
Joža Mihelič se je v avtobiografskem delu Vprašaj goro poklonil številnim ljudem, ki dajejo oz. so dajali čar Bohinju. Ena izmed njih je preprosta gospodinja Minka, ki je bila izjemno ponosna, ko ji je podaril izvod svoje knjige, v kateri je bil tudi njen portret, ob tem pa zapisal: »Andrej ni nikoli prej močneje občutil, da je veliko lepše nekaj dati kot prejeti. Rad bi ji povedal, kako čuti. Da je to, kar ji je podaril, nekaj zelo majhnega v primerjavi s tem, kar je ona podarila njemu. Da brez ljudi kot je ona, Bohinj zanj ni in ne more biti resnični Bohinj, kajti le v ljudeh kot je ona, Minka, odseva celotni čar te krasne doline in njenih gora.«
V časih, ko se v gore najpogosteje odpravimo s knjigo v rokah, smo za vas ob svetovnem dnevu knjige pripravili posebno knjižno akcijo, s katero se Planinska založba PZS pridružuje vseslovenskemu spletnemu knjižnemu Sejmu s kavča, ki poteka med četrtkom, 23., in nedeljo, 26. aprilom 2020. Leposlovje ter planinski in plezalni vodniki vas razveselijo od 20 do 50 odstotkov ceneje.
Celo tako znanemu medvedu, kot je bil Dem, ki je v deželi pod Triglavom preživel že štiri zime, se je nekoč primerila strašansko nerodna reč. In to ravno v času, ko se je komaj prebujala pomlad in so bili vsi planinski prebivalci neverjetno radovedni ... Preberite, kako je zgodbo o spomladanskih težavah medveda Dema spletla Kristina Menih.
V aprilski številki Planinskega vestnika smo se v prvem delu revije posvetili športnemu plezanju včeraj, danes in jutri. Dejstvo je, da smo Slovenci plezalni narod, eden največjih na svetu in kljub vse večji priljubljenosti športa po zemeljski obli lahko korak z nami zadnja leta držijo le Japonci. V pogovor smo med črke in stavke povabili povabili Gorazda Hrena, trenerja športnega plezanja in selektorja slovenske reprezentance v športnem plezanju.
Planinski zabavnik je dobrodošla popestritev planinskih dni v dolini. V polnem nahrbtniku nalog za zabavo, ustvarjanje, učenje in vzgojo tokrat otroke od 4. do 9. leta čakajo izzivi s poudarkom na varstvu gorske narave. Prepoznajte sledi obiskovalcev gora, razvrstite odpadke v ustrezne zabojnike in preberite slikopis o klopih!
Če že ne moremo do njega, pa si lahko Aljažev stolp naredimo kar doma! V Planinskem zabavniku 2 preverite, kako lahko s pomočjo tulca od toaletnega papirja in malce domišljije izdelate znameniti simbol slovenstva. Za nameček pa še prevetrite svoje znanje orientacije, ki ga boste lahko uporabili tudi med sprehodom v bližini doma, in po abecedi zapišite živali, ki jih poznate - če živijo v gorskem svetu, še toliko bolje.
Še topla iz tiskarne bo ljubitelje gora razveselila zbirka planinskih humoresk Smeh z gora izpod mojstrskega peresa Dušana Škodiča, zabavne zgodbe dopolnjujejo ilustracije Milana Plužareva. Raznorodne planinske pripovedi bralca vračajo v čas vožnje z avtobusom do izhodišča in srečanj z jugoslovanskimi graničarji, govorijo o aktualnih izkušnjah z gorskimi kolesarji ali iskanjem družice na planinskem forumu, o veseljačenju po planinskih kočah, srečanjih z brhkimi planinkami ... V njih duhovito spremljamo planinsko zorenje uveljavljenega planinskega publicista, ki se zna pošaliti na svoj račun in kot glavno začimbo pisanja uporablja domišljijo.
Tam daleč, v zadnji dolini pod Triglavom, se stikata človeški in pravljični svet, visokogorska in obmorska druščina, o katerih v Pravljičariji pod Triglavom zgodbe plete Kristina Menih. Nekega čudovitega dne je v dolini Zapotoških slapov družina planinskih ježev priredila veliko ježjo veselico. Njihova številna rodbina se je povečala za novega člana. Jedlo se je, pilo, pelo in bilo je res neznansko veselo!
Gorski svet je zakladnica, iz katere dobremu opazovalcu ni težko črpati tematike za pisanje, poudarja Dušan Škodič, ki nas v zbirki zgodovinskih zgodb Ljudje v gorah navdušuje tako z mojstrskim slogom pisanja kot pisano paleto predstavljenih tem. Po ljudskem pripovedovanju naj bi nekoč gamsji trop sprožil velik plaz s stene Prisojnika, ki so mu tovorniki ušli v zadnjem trenutku, rešila pa naj bi jih Ajdovska deklica, ki jim je v globokem snegu naredila rešilno gaz - in se jim nasmehnila ...
Kje je rob in kdaj ga prestopimo? Kako daleč lahko gremo, preden bo prepozno, preden povratek ne bo več možen, ne bo več varen? Kdaj se obrniti in kdaj ne? Vladimir Habjan se pogosto sprašuje, kje so meje varnosti v gorah. Kdor to ve, je umetnik in zmagovalec. Ko si nekje doma v fotelju, je lahko biti pameten. Tako začenja tudi kratko zgodbo Čez rob, ki je dala naslov knjigi z istim naslovom, v kateri predstavlja zahtevno prostovoljno dejavnost gorskih reševalcev.
Rado Kočevar je veljal za najmočnejšega in najbolj predanega plezalca prve povojne generacije, ki je v takratni alpinizem vnesla nekaj športnega duha, nov pristop k plezalnim problemom in predvsem drznost. Leta 1949 se je v zgodovino slovenskega alpinizma zapisal z zlatimi črkami, saj sta s Cirilom Debeljakom - Cicem preplezala Centralni steber v Dedcu in s tem premagala prvo smer zgornje šeste težavnostne stopnje pri nas. Pionirsko plezanje lahko podoživite v knjigi Tista lepa leta: Spomini Rada Kočevarja, ki sta jo soustvarila z Mojco Volkar Trobevšek.
Z izjemo posamezne pripovedi, kjer vzbuja smeh že situacija sama (npr. o turnem smučarju, ki mu v delikatnem trenutku jezik primrzne na žepni nožek), se v knjigi smejemo značajskim lastnostim protagonistov in podobam, ki jih pripišemo avtorjevi izvirnosti, potem ko smo se zastonj trudili najti tuje zglede.
Planinska zveza Slovenije (PZS) še vedno poziva vse ljubitelje gora, naj se v trenutnih razmerah odpovejo aktivnostim v gorah in se ne izpostavljajo nepotrebnim tveganjem ter še dodatno obremenjujejo gorskih reševalcev in medicinskega osebja. Planinske koče, naravna plezališča in nekatere planinske poti po vsej Sloveniji so zaprti, zato naj se odločajo le za lažje sprehode v bližini doma in upoštevajo priporočila pristojnih. Gore jih bodo počakale, da ohranijo stik z njimi, pa jim je na voljo tudi spletna knjižnica S knjigo v gore, v katero PZS vsak dan doda kakšno brezplačno knjižno ali videovsebino oz. članek iz Planinskega vestnika, za pridobivanje planinskega znanja je vzpostavila spletno Malo šolo planinstva.
Planinski zabavnik je dobrodošla popestritev planinskih dni v dolini za otroke od 4. do 9. leta. Urška Stritar, Karmen Usar, Natalija Marovt in Mojca Stritar Kučuk so pripravile poln nahrbtnik nalog za zabavo, ustvarjanje, učenje in vzgojo ter zanimivosti za stari in mlado. Nekaj si jih lahko tudi natisnete in jih s svojim planinskim podmladkom rešite doma, če nimate pri roki tiskalnika, pa jih lahko otroci tudi prerišejo in potem rešijo.
Tam daleč, v zadnji dolini pod Triglavom, se stikata človeški in pravljični svet, visokogorska in obmorska druščina, o katerih v Pravljičariji pod Triglavom zgodbe plete Kristina Menih. Lea dobi najlepše darilo za šesti rojstni dan - vzpon na Triglav. Ko se ponosno razgleduje z očaka Slovenije, globoko v svojem mladem srcu začuti ljubezen do gorskega sveta, za katero ve, da jo bo spremljala vse življenje ...
V koledar želimo zajeti planinska območja po celotni Sloveniji v vseh letnih časih. V koledarju želimo izpostaviti fotografije iz sredogorja, predvsem iz primorske, notranjske, štajerske in dolenjske regije.
Anton Sazonov, znan tudi kot Tonač, je ena od legend slovenskega alpinizma. Alpinist, gorski reševalec inštruktor, gorski vodnik, turni smučar, v službi je bil orodjar, in to dober, je zdaj upokojenec. Ker je o njem težko povedati kaj, česar še ne vemo, mu bom prepustil besedo. Morda bomo imeli srečo in zvedeli kaj novega.
Da v teh dneh ne bomo še dodatno obremenjevali reševalnega in medicinskega osebja, raje preberimo kakšno zgodbo o reševanju v gorah. Vladimir Habjan v zbirki kratkih zgodb Čez rob opisuje zahtevne, nevarne in težavne razmere, v katerih pogosto rešujejo, in izpostavlja tudi humanitarno in prostovoljno dejavnost gorskih reševalcev. Odpravimo se na Zadnjo pot protagonista Bineta Hočevarja, v katerem utegnete prepoznati vzorce karakterjev Eda Deržaja, Tineta Miheliča in Pavla Kunaverja.
Dan za kratkočasenje mladih planincev! Ob delovnem zvezku Planinski zabavnik, ki je točno to, kar pove njegovo ime: je planinski in zabaven ter otroke z igro, ustvarjalnostjo in miselnimi izzivi uvaja v planinski svet. Urška Stritar, Karmen Usar in Emil Pevec so pripravili vrsto različno zahtevnih nalog za zabavo, ustvarjanje, učenje in vzgojo, prgišče si jih lahko tudi natisnete in jih s svojim planinskim podmladkom rešite doma.
Da vam bodo dnevi doma v času epidemije novega koronavirusa hitreje minili in da se boste lahko vsaj z mislimi preselili v gore, bomo vsak dan objavili krajšo vsebino iz knjig, izdanih pod okriljem Planinske založbe Planinske zveze Slovenije. Začenjamo z alpinistično pripovedjo iz knjige Tista lepa leta: Spomini Rada Kočevarja, ki sta jo med platnice ujela Rado Kočevar in Mojca Volkar Trobevšek.
