Novembra se Planinski vestnik v temi meseca podaja na ferate. Pišem o tem, kaj so ferate, katera je bila prva pri nas, katera zadnja do zdaj in katera je najzahtevnejša; na katere vse se lahko podate v Sloveniji, kakšno opremo potrebujete in kako se gibati na feratah.
Oktobrska številka Planinskega vestnika prinaša zanimivo temo meseca: Alpinisti na Kranjskem pred prvo svetovno vojno. Takrat je bilo planinstvo na Kranjskem razdeljeno na dva dela; na sekcije DÖAV, ki so označile prve planinske poti in zgradile prve planinske koče, ter na slovenski SPD s slovenskimi kočami in potmi.
V mesecu oktobru je planinski vodnik Zahodne Julijska Alpe (avtor Klemen Janša) na voljo po znižani ceni s 50-odstotnim popustom. Namesto 29,90 za 14,95 €!
Planinski koledar 2023 krasi 13 čudovitih barvnih fotografij s posebej označenimi vrhovi! Za nove ideje, nove ture in nova krasna gorska doživetja.
V septembrski številki Planinskega vestnika je tema meseca prva jugoslovanska ženska alpinistična odprava. Poleti so namreč minila štiri desetletja, odkar se je osem jugoslovanskih alpinistk prvič v obliki samostojne jugoslovanske ženske odprave podalo v tuje visokogorje s ciljem osvojiti sedemtisočak Pamir. Odprave se v tokratni temi meseca spominjamo skozi pogovore z nekaterimi udeleženkami, Lidijo Honzak, Marijo Štremfelj, Marjano Šah in Ireno Komprej.
Planinski vodnik Julijske Alpe, Zahodno od Soče in Pišnice je zrasel iz semena enciklopedičnih planinskih vodnikov Planinske založbe. Klemen Janša in Jože Drab sta iz množice opisanih pristopov na vrhove in poti izluščila 45 najlepših.
V poletni temi meseca dvojne številke Planinskega vestnika smo se posvetili nevarnostim sončnih žarkov v gorah, zdravstvenim posledicam čezmernega izpostavljanja soncu, delimo pa tudi primerne napotke za preventivo. Pogovarjamo se z Elizo Kubarsko, alpinistko in režiserko z diplomo Umetnostne akademije in filmske šole Wajda v Varšavi in dr. Gregorjem Dolinarjem, predsednikom GRZS, ki pravi, da je prva prioriteta vedno korist ponesrečenca.
V junijski številki se v temi meseca posvečamo požarni varnosti planinskih koč. Med leti 2017 in 2021 so na območju Kamniško-Savinjskih Alp zgorele tri priljubljene planinske koče, Kocbekov dom na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju in Mozirska koča na Golteh. Zanimalo nas je, v kakšnem stanju glede varnosti pred požari so slovenske planinske koče, kakšni so normativi in kako se s požarno problematiko sooča planinska organizacija.
Upravni odbor Planinske zveze Slovenije (UO PZS) se je na 1. seji v mandatnem obdobju 2022–2026 sestal 9. junija 2022 na sedežu PZS v Ljubljani. Posvetil se je potrjevanju novih odborov, novih društev in splošni tematiki zveze.
Ob začetku poletne planinske sezone je pri Planinski založbi PZS izšel jedrnat priročnik Osnove planinstva za vse, ki želijo izvedeti čim več o gorah. Avtor Jože Drab, mentor planinske vzgoje, je med platnicami zbral pestro vsebino z izbranimi temami, ki jih mora poznati vsakdo, ki želi zahajati v gore. To je prvi učbenik Planinske založbe, namenjen splošni javnosti, prvenstveno družinam z otroki in mladim, ki jih zanimajo gore. Priročnik odlikujejo pregledno in nazorno predstavljene vsebine, številne fotografije, infografike in poudarki.
Za varnejši obisk gora so ključni postopno nabiranje izkušenj, temeljito načrtovanje ture, poznavanje aktualnih razmer in objektivnih nevarnosti v gorah, vremenoslovja, prve pomoči, orientacije, različnih tehnik gibanja, potrebne opreme in znanja njene uporabe ter spoštljiv odnos do gora. Organizirane in strokovno vodene ture, ki predstavljajo učni proces v naravi, so naložba za varnejše obiskovanje gorskega sveta in povabilo ljubiteljem gora v planinsko društvo, je pred začetkom poletne planinske sezone 7. junija v Kamniški Bistrici poudarila Planinska zveza Slovenije. Nesreča v gorah se namreč lahko pripeti vsakomur in tudi najbolj usposobljeni posamezniki niso izjema, res pa je med posredovanji gorskih reševalcev zelo malo dogodkov na organiziranih planinskih aktivnostih.
Turistični boni so unovčljivi le še do konca junija 2022. Unovčite jih lahko za nakup planinske literature in/ali planinskih zemljevidov v Planinski trgovini.
Vezna planinska pot XIV. divizije je za Slovensko planinsko potjo druga najstarejša obhodnica po Sloveniji, ki je v zadnjem desetletju doživela temeljito prenovo. Gosta Nočnega obiska bosta vodja obnove omenjene poti Ivan Šalamon in avtor vodnika Po poteh XIV. divizije Franci Horvat, ki je izšel pri Planinski založbi PZS. Vabljeni k poslušanju nočnega pogovora, ki je bil 3. junija, v spletnem arhivu Prvega programa Radia Slovenija!
"Za prehojenimi planotami, grebeni in gorami se širijo nova prostranstva. Srce, ki hrepeni, hoče naprej. Jutri bo nov dan. Poti do kamnitih src bodo ostale uhojene, dokler bomo ljubili," Olga Kolenc slikovito in slogovno izbrušeno ubeseduje svoja planinska in osebna doživetja in razmišljanja, ki jih v knjigi popotniških zgodb razkošno bogatijo tudi avtoričine fotografije. Njeno pisanje nas popelje na Kolovrat, Mangart, Kanin, Skutnik, Muzce, Kras ..., na manj obiskane poti vzdolž hribov in gora ob zahodni slovenski meji.
Priročnik Osnove planinstva je namenjen vsem, ki želijo izvedeti čim več o gorah in ki šele spoznavajo gorski svet. V pomoč je lahko tudi pedagoškim delavcem v vrtcih, šolah in zavodih oziroma vsem, ki se ukvarjajo z mladimi.
Vezna planinska pot (VPP) XIV. divizije je za Slovensko planinsko potjo druga najstarejša obhodnica po Sloveniji, ki je v zadnjem desetletju doživela temeljito prenovo, za piko na i pa je pri Planinski založbi PZS izšel planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije; pot je mogoče spremljati tudi prek spletne aplikacije maPZS. Pot na 181 kilometrih od Sedlarjevega do Ljubenskih Rastk zbere 28 etap in 29 kontrolnih točk. Letošnji pohod po VPP XIV. divizije in srečanje planincev Savinjske regije bo 28. maja od Slemena do Smrekovca.
Bogati, kompleksni spomini na gorniške dejavnosti so eden izmed dejavnikov za nastanek knjige Iztoka Tomazina Na meji: Tihotapske in druge mejaške zgodbe od Karavank do Himalaje, spodbuda za nastanek te zelo zanimive knjige pa je problematika meja, v sodobnem svetu vse bolj aktualna. Na meje smo se 15. maja odpravili v oddaji Sledi časa, ki jo pripravlja Milan Trobič. Vabljeni k poslušanju v spletnem arhivu Prvega programa Radia Slovenija!
Izšel je dolgo pričakovani planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije. Prav poseben vodnik nas popelje po poteh in dostopih, ki so jih prehodili partizani na tem zgodovinskem pohodu iz Obsotelja v Zgornjo Savinjsko dolino. Vodnik Po poteh XIV. divizije podaja vse pomembne informacije za samostojno doživljanje te dolge poti, največja vrednost pa se skriva v zgodbah, ki zgodovinsko popestrijo vsebino vodnika.
Planinska zveza Slovenije je izdala Letopis 2021, že dvanajst po vrsti. V njem so predstavljeni delovanje PZS in vseh njenih komisij in odborov v preteklem letu, pregled najpomembnejših planinskih dogodkov v letu 2021, prav tako tudi mednarodna dejavnost, področna organiziranost in planinska društva. Vabljeni k branju spletne različice!
Planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije je posebnost. V njem so opisane poti in dostopi, ki so jih prehodili partizani na zgodovinskem pohodu. Poleg pohodniških in planinskih informacij vsebuje tudi zgodovinska dejstva in resnične zgodbe, zato bomo kraje in vrhove doživeli drugače, kot bi jih sicer.
V aprilski številki Planinskega vestnika se spominjamo Nejca Zaplotnika, legende z razlogom, ki bi 15. aprila praznoval svoj 70. rojstni dan. Svoje spomine so v Vestniku med drugim delili alpinisti in Nejčevi sopotniki na njegovi poti.
Park Škocjanske jame in Knjižnica Makse Samsa v četrtek, 31. marca, ob 18. uri vabita na predavanje Dušana Škodiča Rapalska meja - meja na razvodnici. Rotary klub Logatec in Občina Logatec pa v soboto, 9. aprila, organizirata ekskurzijo Po zapuščini rapalske meje v okolici Logatca, ki jo bo vodil Dušan Škodič, avtor planinsko-zgodovinskega vodnika Meja na razvodnici (ob stoletnici podpisa rapalske pogodbe 1920-2020).
Sejem Alpe-Adria znova vabi na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, navdih za aktivni oddih lahko poiščete od 23. do 26. marca 2022. Vabljeni na razstavni prostor PZS, kjer se boste letos počutili kot v planinski koči in gorniški vasi, predstavljajo se še Slovenski planinski muzej, Češka podružnica SPD in gorski reševalci. Planinska trgovina je pripravila nekaj sejemskih ugodnosti, razgibate se lahko na plezalnem stolpu. Člani PZS boste za vstopnino odšteli le 5 €.
Tema marčne številke Planinskega vestnika je Vzpon in propad Kranjske sekcije DÖAV (Deutscher und Österreichischer Alpenverein) in presenetljivo odkritje našega urednika Dušana Škodiča o tem, da je bilo Slovensko planinsko društvo prva tri leta član DÖAV.
Eno najlepšh zgodb slovenskega alpinizma predstavlja monografija Z znanjem do zvezd, ki je posvečena Alešu Kunaverju in vsem vodnikom, inštruktorjem, zdravnikom ter podpornikom 40-letnega delovanja slovenske šole za gorske vodnike v Nepalu. Vabljeni na predstavitev knjige in pogovor z ustvarjalci - 17. marca na Grad Zaprice v Kamnik ter 18. marca v Slovenski planinski muzej v Mojstrano, kjer bo na ogled tudi dokumentarni film Poslanstvo.
Planinski koledar 2023 bo počastil dvojni planinski jubilej. Znamenita Knafelčeva markacija letos praznuje 100 let, prihodnje leto pa bomo praznovali 70 let Slovenske planinske poti. V znamenju pomembnih obletnic objavljamo tudi razpis za nove fotografije koledarja za prihodnje leto. Vabljeni, da pobrskate po svojem arhivu ali ustvarite kakšen nov utrinek.
Alpinist, himalajec, gorski reševalec in zdravnik Iztok Tomazin bo ob knjigi Na meji predstavil tihotapske in druge z mejami v gorah povezane zgodbe od Karavank do Himalaje - v torek, 8. marca 2022, ob 18. uri. Dogodek organizira Knjižnica Prežihov Voranc, bo pa v celoti potekal preko spleta. Lahko si ga ogledate preko Zooma ali preko Facebook profila Knjižnice Prežihov Voranc.
Organizirano planinstvo ima v Sloveniji že 129-letno tradicijo, znamenita Knafelčeva markacija pa praznuje 100 let! Slovensko planinsko društvo, predhodnik Planinske zveze Slovenije, je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893, krovna planinska organizacija pa je danes med najbolj množičnimi nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija. Vpogled v dolgo in bogato zgodovino slovenskega planinstva ponuja pravkar izdana monografija Slovensko planinstvo skozi čas. Vanjo se je vpisal tudi Alojz Knafelc, ki je leta 1922 vpeljal enotno označevanje planinskih poti - belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija in je eden od simbolov slovenskega planinstva, ter enotno usmerjevalno tablo.
Dvojezična monografija Z znanjem do zvezd: Slovenska šola za nepalske gorske vodnike je posvečena Alešu Kunaverju in vsem vodnikom, inštruktorjem, zdravnikom ter podpornikom 40-letnega delovanja slovenske šole za gorske vodnike v Nepalu. Vabljeni na predstavitev knjige v ponedeljek, 28. februarja 2022, ob 18. uri v Knjižnico Otona Župančiča v Ljubljani. Gostji pogovora bosta Mojca Volkar Trobevšek in Dušica Kunaver.
V desetletju od prve izdaje monografije Slovensko planinstvo, se je zgodilo marsikaj. Obletnica ustanovitve Slovenskega planinskega društva (ustanovljeno 27. februarja 1893 v Ljubljani) je primeren dan za izdajo nove, prenovljene in dopolnjene izdaje monografije z novim naslovom Slovensko planinstvo skozi čas. Tudi ta je bila zaupana zgodovinarjema dr. Petru Mikši in dr. Korneliji Ajlec - oba aktivno preučujeta sodobno slovensko zgodovino, zgodovino gorskega sveta in društev.
