Umrl dolgoletni sodelavec PZS dr. Milan Naprudnik

Milan Naprudnik je bil dolgoletni sodelavec planinske organizacije in večni zaljubljenec v gorsko naravo. En mandat je bil predsednik Komisije za varstvo gorske narave – KVGN, bil je predsednik Planinske založbe, en mandat pa je bil tudi podpredsednik Združenja planinskih zvez držav Alpskega loka. Predvsem je s svojim širokim znanjem in izkušnjami sodeloval pri naravovarstvenem ozaveščanju, kar je tudi del poslanstva PZS.

V devetdesetih letih je vodil založniški odbor PZS in zaradi njegovega geodetskega znanja je založba izdala veliko sodobnih planinskih kart - zemljevidov.

V letih od 1998 do 2001 je Milan Naprudnik vodil pri PZS tudi Komisijo za varstvo gorske narave. V njeno delovanje je vnašal nove sodobne in evropske napredne vsebine in prav v teh kritičnih državnih tranzicijskih obdobjih sta alpsko ozaveščanje in delo na planinsko-naravovarstvenih področjih še kako ustvarjali pozitivna mnenja in prepričanja o Sloveniji.

Njegova največja ljubezen pa je bila področje varovanja gora. S svojo širino in naravovarstveno, še posebno planinsko-gorsko ozaveščenostjo, je tudi v Sloveniji v okviru PZS in ob njeni podpori uresničil končno oblikovani predlog Mednarodne nevladne komisije za varstvo Alp »CIPRA International«. Ustanovil je slovensko nevladno organizacijo za varstvo Alp »Cipra« /1999-2002/, ki je aktivno in ugledno delovala in sodelovala na mednarodnih področjih, in jo več let vodil. V okviru tega delovanja slovenske Cipre je Planinska založba PZS izdala dve »poročili o naravovarstveni zatečenosti in stanju v Alpah«, obsežni, strokovni znanstveno-naravovarstveno naravnani aktualni mednarodni publikaciji o Alpah.

S strokovnostjo, zanesljivostjo, znanjem in zaupanjem v alpskih okoljih je Milan odigral pomembno vlogo pri planinsko-gorskem oblikovanju, sodelovanju in združevanju osmih alpskih planinskih zvez EU v t. i. » Klub alpskega loka« CAA, ki je danes statusno in pravno formalno oblikovan in registriran kot uradno vplivna delujoča evropska planinska institucija.

 

V intervjuju za Planinski vestnik je spregovoril o svoje veliki navezanosti na gore in hribe. »Hoja v gore mi pomeni veliko. Še več pa mi je pomenilo plezanje. Naneslo je, da sem s sedmimi leti v spremstvu prijateljev in svojih staršev na Raduhi utrgal prvo planiko. Še zdaj imam to v spominu. Očetov prijatelj mi je rekel: "Samo eno, planika je simbol naših gora!" Po turi je na fotografijo Raduhe napravil dve zarezi in vanjo zataknil planiko. Ko sem se leta 1945 vrnil iz izgnanstva, kamor so mojo družino pregnali Nemci, sem na podstrešju našel to fotografijo, a brez planike. V študentskem času je bila hoja v gore razvedrilo, pozneje pa mi je redna hoja v hribe postala potreba, saj me je planinarjenje razbremenjevalo napetosti na odgovornih položajih v službi. Ko hodiš po planinskih poteh, ti misli še vedno uhajajo na probleme, vezane na delo in službo, v steni pa imaš popolnoma druge skrbi. Hoja v hribe mi še vedno veliko pomeni, saj mi ponuja sprostitev in druženje s prijatelji.«

Na slovesnosti ob 120-letnici PZS leta 2013 v Cankarjevem domu je bil eden od nastopajočih. V videoposnetku je spregovoril o tem, kako je energijo za službene obveznosti nabiral v gorah in pozval mlade k varovanju gorske narave.