Planinski vestnik | Ob 130-letnici PZS o predhodniku predhodnika PZS
Praznujemo tudi 70 let od odprtja Slovenske planinske poti od Maribora do morja, čudovite zamisli prof. Ivana Šumljaka.
V temi februarske številke Planinskega vestnika se lotimo podnebja in spreminjanja gora. V zvezi z gorami niti v Planinskem vestniku ne moremo zmeraj pisati samo o lepih stvareh; so tudi teme, o katerih je treba govoriti, čeprav niso prijetne. Vprašanje sprememb, ki jih je tudi gorskemu svetu prineslo globalno segrevanje, v resnici sploh ni več vprašanje. Ostaja le še dilema, kako bodo vplivale na ta svet in kaj lahko naredimo, da bi jih vsaj upočasnili, če jih že ne moremo ustaviti. Z nami svoje izkušnje in dognanja delijo strokovnjaki in gorski vodnik.
Osrednji pogovor je z Ladom Vidmarjem (letnik 1957), ki o sebi pravi, da je umetniška duša. Je pa tudi alpinist, član številnih odprav, ekstremni smučar in v zadnjih letih pohodnik, ki želi po etapah prehoditi ves svet.
Potepamo se po Lofotih, Iztok Tomazin razmišlja o etiki v visokogorju, v Planinčkovem kotičku se potepamo z Evo in s svizci pa čarobno palčko.
Pretresljivo zgodbo o tihi, a neizprosni tekmi s časom deli z nami gorski reševalec z intervencije pod Voglom. Pišemo o prvi pomoči, ki je osnovna izobrazba; pa o tekmah v orodnem plezanju, nadaljuje se zgodba izpod Himalaje, obiščemo skrite kotičke na Mozirskih planinah in Janezov bivak na Golteh, podamo se v 19. stoletje in v takratno gorsko modo, Lidija Honzak pa deli nove spomine. Predstavi se vam član uredništva Dušan Škodič, ki piše tudi o enem najpomembnejših plezalcev vseh časov, Emiliu Comiciju, o katerem je izšlo knjižno delo.
Sledijo stalne rubrike: novice iz vertikale, literatura, planinska organizacija in v spomin.
Naročniki Planinski vestnik že najdete v svojih nabiralnikih, ostali pa v spletni Planinski trgovini, najbližji bolje založeni trgovini ali trafiki.
Uredništvo vam želi prijetno branje!
Uvodnik, kazalo
|
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Paberki iz naše zgodovineTEMA MESECA Spreminjanje gora
INTERVJU Lado VIdmar ARKTIKA RAZMIŠLJANJE Etika v visokogorju PLANINČKOV KOTIČEK
Eva in svizci s čarobno piščalko
GORSKO REŠEVANJE LITERATURA ZGODBE IZPOD HIMALAJE PLANINSKA OPREMA NEKOČ  |
|
Čas je prinesel spremembe, hitre, v nižinah včasih že kar kaotične, vplivi našega delovanja pa vse bolj segajo tudi višje v gore. V moji sobi visi slika Triglava slikarja Valentina Hodnika, pravzaprav edino, kar je ostalo od dedove planinske zapuščine, vse ostalo se je po malem porazgubilo. Triglav pa je vendar, vsaj od daleč, še takšen kot na sliki, medtem ko deda in njegovega prijatelja in vrstnika Hodnika že dolgo ni več.
V njunih časih, pred 130 leti, je nastalo tudi Slovensko planinsko društvo. In kot se sam rad ozrem nazaj v čase svojih prednikov, tako se planinci s ponosom spominjamo prehojene poti naše organizacije. Vzklila je iz ljubezni do gora in hkrati kot izraz upora proti njihovemu ponemčevanju. V silnem zanosu, še v Avstro-Ogrski monarhiji, so označevali planinske poti, rasle so prve koče, izhajati je začel Planinski vestnik. Vse do prve vojne, ki je vzela mnogo življenj in pustila številne brazgotine tudi v gorah. In nepravično odrezala velik kos slovenskega nacionalnega ozemlja. Po vojni je Slovensko planinsko društvo vložilo ogromno energije v obnovo koč in poti, članstvo je raslo, mladi Skalaši so se usmerili predvsem v alpinizem, nastali so tudi prvi planinski filmi. In nato znova vojna, obnova poti in koč v okviru Planinske zveze Slovenije, naslednice Slovenskega planinskega društva. Planinstvo postane ena najbolj množičnih športnih dejavnosti, z vrhom v alpinizmu in športnem plezanju, z uspehi svetovne ravni. Planinska zveza zdaj šteje okrog 60.000 članov, toda v gore hodi vsaj 350.000 naših državljanov in tudi vse več tujcev.
Lepo se je ozreti nazaj, na teh 130 let. Verno zabeleženih v Planinskem vestniku, v bogati planinski literaturi, v filmih in drugih medijskih zapisih. Toda kolo časa se vrti naprej in vse doslej smo bili planinci kos novim izzivom. Na temelju naših tradicionalnih vrednot solidarnosti, tovarištva in prostovoljstva. Nebrzdan ekonomski razvoj nas je kot družbo prignal na rob, spoznavamo nujnost trajnostnega razvoja, vse bolj se zavedamo okoljskih omejitev. Planinci smo se v preteklosti izkazali kot varuhi naravnega okolja in tej zavezi želimo slediti tudi vnaprej. V tem duhu želimo planince tudi spodbuditi, da za dostop do gora, kjer je le mogoče, uporabijo javni prevoz ali kolesa. Spremenimo naše navade - vse prepogosto se naša tura začne na najvišjem parkirišču, začnimo turo v vznožju gora.
Letos mineva tudi 70 let od odprtja Slovenske planinske poti, čudovite zamisli prof. Šumljaka, s katero smo povabili planince na dolgo pot od Maribora čez osrednje verige naših Alp vse do morja. Doslej smo prodali več kot 200.000 dnevnikov, blizu 11.000 planincev pa je pot že prehodilo v celoti, med njimi je tudi precej tujcev. Boljše predstavitve naših gora si skoraj ne moremo zamisliti. Po zgledu Slovenske planinske poti so nastale še številne druge obhodnice po vsej Sloveniji. Želimo si, da bi tudi na račun popularizacije obhodnic spodbudili planince k obiskovanju manj znanih kotičkov Slovenije in na ta način vsaj delno razbremenili preobljudeni glavni greben Kamniško-Savinjskih Alp in predvsem okolico Triglava.
V letu dveh pomembnih obletnic vam želim veliko lepih doživetij in varen korak v gorah.
predsednik Planinske zveze Slovenije