Planinski vestnik | Katere višine koč so prave?
Nadmorske višine objektov v naravi so načeloma objektivni podatki, enolično določljivi. V klasični kartografiji so bile z geodetsko točnostjo na nekaj centimetrov določene točke državne geodetske mreže. Nadmorske višine ostalih pomembnejših točk so bile večinoma določene fotogrametrično, to je iz letalskih posnetkov, kjer je točnost precej slabša, še posebej v gozdnatem svetu (možno odstopanje tudi za nekaj metrov).
Za planinske koče ni enotne evidence o tem, kakšen je bil vir določitve nadmorske višine. Lahko je bila geodetska izmera v okviru kakega uradnega postopka, fotogrametrično ali pa jo je nekdo naknadno odčital s topografske karte. Večina planinskih koč stoji že vsaj petdeset let, tedaj pa so bile širše dostopne le karte v merilu 1 : 25.000 (ekvidistanca 10 metrov) ali celo 1 : 50.000 (ekvidistanca 20 metrov). Temu primerna je tudi zanesljivost tako določene nadmorske višine.
Danes prosto dostopni lidarski podatki (podatki letalskega laserskega skeniranja Slovenije) omogočajo vsakomur, da določi oziroma preveri nadmorsko višino, načeloma na 15 centimetrov točno. V jamarskih krogih, od koder prihajam, smo lidarsko določanje lege in nadmorske višine vhodov v jame že zdavnaj sprejeli. Resda je v jamarstvu točna lega vhoda pomembna (običajno je to (lahko) majhna luknja sredi gostega grmovja), prave nadmorske višine pa so ključne pri hidrologiji ponornih jam.
Pomen nadmorske višine koče
Osnovni pomen nadmorske višine planinske koče je samoumeven, a kake pretirane točnosti ne potrebujemo. Pri tisočmetrskem vzponu je pač pet dodatnih metrov nepomembnih. Ne smemo pozabiti še na kulturni, etnografski in zgodovinski pomen nadmorske višine, ki je nekako del identitete planinske koče. Najdemo jo na vsaki razglednici, štampiljki, ročno izrezljano v lesen relief, morda je celo del kakega verza. Širši družbeni pomen se kaže v izrazih tipa "nad tisoč metri ni greha" ali pa "moj prvi dvatisočak". S teh vidikov res nima smisla na glavo postavljati grafične podobe koče zaradi neke pretirane geodetske toč-nosti. Po drugi strani pa vendarle gre razvoj naprej in težko bo planinska scena vztrajala na nekih sto let starih zaokroženih podatkih, ko lahko danes vsak z računalnikom in dostopom do interneta pridobi za dva velikostna reda boljši rezultat.
Cilj tega prispevka je predstavitev problematike mestoma slabe točnosti obstoječih nadmorskih višin planinskih koč. Podrobneje predstavljam primer vsem dobro poznanega Aljaževega doma v Vratih, manj obširno še dve koči in bivak v okolici. Na koncu izpostavljam razmere na ostalih kočah in bivakih širom Slovenije.
Možnosti določanja nadmorske višine
Že z nekaj kliki, brez kakršnega koli dodatnega znanja ali programske opreme, lahko nadmorsko višino po-ljubne točke določimo s spletnih portalov, kot sta PlanGIS (PZS) in Atlas okolja (Agencija RS za okolje). Na sliki 1 je letalski posnetek neposredne okolice Aljaževega doma. Glavni vhod je na severovzhodni strani koče (nekoliko v senci), kjer sivi simbol označuje mesto klika z miško. Na izpisu rezultatov (slika 1 spodaj) je prikazana nadmorska višina 1000,56 m (obkroženo). Na vseh planinskih kartah in vodnikih je sicer izpisana vrednost 1015 m. Zanimivo, enako nadmorsko višino ima zapisano bližnji, sicer sedem metrov nižji Šlajmerjev dom v Vratih. Na sliki 2 (spodaj) je isti motiv, le da podlaga ni letalski posnetek, ampak lidarski senčeni relief.
Slika 2: Določitev nadmorske višine vhoda v Aljažev dom iz spletnega portala PlanGIS; podlaga je lidarski relief.
Na voljo je več profesionalnih programov, ki omogočajo, da iz lidarskih podatkov izdelamo karto. Za razliko od spletnih portalov, kjer je točnost omejena s filtriranjem in z grafiko (ločljivostjo miške ipd.), pa je takšna karta izdelana direktno iz izvornih podatkov, ki jim pravimo oblak točk.
Z ARSO-vih spletnih strani si lahko brezplačno prenesemo tudi izvorne podatke. Gre za obsežne datoteke formata las velikosti nekaj 100 MB, ki pokrivajo po 1 km2 območja. V jamarskih krogih veliko upo-rabljamo brezplačni program Fugroviewer, za katerega je potrebna predhodna registracija. Na sliki 3 (spodaj) je predstavljen perspektivni pogled na kočo s severa, od koder je običajni dostop s parkirišča, le perspektiva je malce dvignjena. Posamezne točke so odboji laserskega žarka med lidarskim snemanjem, iz katerih lahko izluščimo tudi takšne detajle, kot je dimnik na strehi. Barva točke označuje tip površine: rdeča so zgradbe, zelena vegetacija, vijolična pa tla. Za resnejšo obdelavo je bolje vzeti prečni prerez, ki ga za se-verozahodno steno koče prikazuje slika 4 (spodaj). Navidezna "vegetacija" na tleh so dejansko klopi in mize. Klik na želeno točko pa nam omogoči izpis koordinat in nadmorske višine, načeloma na 15 centimetrov točno. Iz odčitanih 1000,53 m se bomo zadovoljili s 1000,5 m, kar je nadmorska višina vhoda v Aljažev dom. Razlika 14,5 m do "uradne" višine 1015 m pa le ni tako malo! Še enkrat poudarjam, da lahko analizo na slikah 3 in 4 naredi vsak na domačem računalniku, le brezplačno se mora registrirati.
Slika 4: Prerez Aljaževega doma prikazuje severozahodno steno zgradbe.
Kje odčitati višino koče
Malo pobliže si še poglejmo, na kateri točki sploh odčitamo nadmorsko višino koče. Nekatere koče so prislonjene ob pobočje (npr. Koča na Doliču), zato se je najbolje osredotočiti na nadmorsko višino vhoda. Kjer je vhodov več, predvsem pri večjih kočah (Triglavski dom na Kredarici), je smiselno vzeti glavnega, kjer je uradna tabla, kar je bil dogovor s PZS oziroma uredništvom PlanGIS. Na tem mestu se jim zahva-ljujem, še posebej uredniku Andreju Stritarju za naknadni pregled. Kriterij glavnega vhoda nam pomaga tudi pri kočah, kjer stoji več stavb ali prizidkov skupaj (Domžalski dom na Mali planini). Malce nam merjenje lahko zakomplicirajo stopnice do vhoda; tedaj je za izhodišče bolje vzeti plato v vznožju stopnic (Dom Planika pod Triglavom). Nekatere koče imajo nekoliko zavit dostop čez podest ali balkon (Blejska koča na Lipanci), kar spet oteži izbiro prave izhodiščne točke. Ponekod je vhod s prvega nadstropja (Planinski dom na Zelenici), a je vseeno smiselno ostati pri platoju pred stopnicami. Pri nekaterih manjših kočah pravega platoja niti ni (Orožnova koča na Planini za Liscem pod Črno prstjo), kar še posebej velja za bivake, ki so lahko dvignjeni od tal (Bivak I v Veliki Dnini).
Pri uporabi lidarskih podatkov smo pač omejeni na podatke, ki so na voljo. Ker je lasersko skeniranje po-tekalo s helikopterja, nam seveda vhod lahko zakrijejo razni nadstreški (Planinski dom Tamar), široki napušči (Koča na Ljubelju) ali če je vhod v kakem precej skritem vogalu (Dom na Lubniku). Celo na takšne "težave" naletimo, kot so denimo na gosto razprostrti senčniki pred vhodom v času laserskega ske-niranja (Dom planincev v Logarski dolini). Pri Aljaževem domu smo že omenili klasifikacijo točk (tla, vegetacija, stavba), ki so jo izvedli med post-procesiranjem zajetih podatkov in s tem nam, uporabnikom, olajšali delo. V nekaterih primerih je bila ta prepoznava manj uspešna, na primer če je pred vhodom drevo (Planinski dom Rašiške čete na Rašici), še posebej pa je to problem pri bivakih v gozdu (Bivak III za Akom). Identifikacija takega bivaka iz oblaka točk je lahko že precejšen izziv.
In ne nazadnje, lidarski podatki odražajo stanje v času, ko je bilo snemanje izvedeno v letih 2011-2015. Nekatere koče so od tedaj že dozidali (Dom planincev na Farbanci), zgradili na novo (Koča na Planini nad Vrhniko) ali pa so žal pogorele (Kocbekov dom na Korošici).
Pregled ostalih koč
Poglejmo si nekoliko podrobneje še dve koči in en bivak v neposredni bližini Aljaževega doma. Tabela prikazuje nadmorske višine, prikazane na treh spletnih portalih: domača stran PZS (razdelek planinske koče), aplikacija MaPZS in spletna stran hribi.net. Sledijo nadmorske višine, izpisane na tiskani karti Triglav (1 : 25.000, PZS, 2016) ter na koncu dejanska vrednost, odčitana iz lidarskih podatkov, ki je določena na eno decimalko.
Za Aljažev dom je v vseh virih napisana enaka, že prej omenjena napačna vrednost 1015 m. Nasprotno pa so pri Domu Planika v vseh virih pravilne vrednosti, drobna razlika je le v zaokrožitvi enega metra. Dom Valentina Staniča je povsod izmerjen za devet metrov previsoko. Posebej poudarjam primer Bivaka pod Luknjo, kjer je podatek na spletni strani PZS za kar 64 m prenizko. To utegne biti velik problem, če nekdo z ročnim višinomerom v nevihti išče bivak!
Poglejmo si, kako ustrezne so današnje lege koč in bivakov. Za izhodišče sem vzel stanje na spletni strani PZS, razdelek "Planinske koče". Od 161 pregledanih koč jih je imelo skoraj dve tretjini nadmorsko višino točno znotraj dveh metrov, torej morebitna napaka je praktično znotraj zaokrožitve. Pri slabi četrtini je napaka med dvema in petimi metri, nad pet metrov pa pri vsaki sedmi koči. Pri bivakih so napake precej večje, kar je pač pričakovano, saj jih je na karti težko odčitati in so redkeje obiskani.
Katere koče so najbolj odstopale? V Julijskih Alpah sta to že omenjena Aljažev dom (15 m previsoko) in Šlajmerjev dom (+22 m) ter Koča na planini Kuhinja (+15 m). Slednja leži na 987 m, pa so jo najbrž nekako "potisnili" čez 1000 m. Morda je tudi Aljažev dom dobil podobno "pomoč"? Napake pri ostalih kočah so pod 10 metrov. Pri bivakih najbolj striže že omenjeni Bivak pod Luknjo (-64 m), precej zgrešeni so še Bivak I (+41 m) ter Bivak na Prevalu Globoko in Bivak Hlek (oba +21 m).
V širšem območju Kamniško-Savinjskih Alp ni večjih napak, nekoliko odstopata le Kranjska koča na Ledinah (+11 m) in, zanimivo, povsem nižinski Planinski dom Milana Šinkovca (-11 m). Od bivakov znatneje odstopa le Bivak v Kočni (-13 m).
Nepričakovano je še največ napak v izvenalpskem svetu. Od vseh slovenskih koč najbolj odstopa Koča pri Jelenovem studencu (-27 m), sledijo pa ji Planinski dom na Zasavski sveti gori (+23 m) Planinska koča na Kamen vrhu (+22 m) in še štiri z napako med 10 in 15 metri. Pri zadnji je razlog za napako v tem, da so privzeli kar nadmorsko višino bližnjega Kamen vrha, ki je sicer pravilna, a je vrh vendarle 22 m više od koče. Takih primerov je še nekaj.
Kako naprej?
Ko boste brali ta članek, bo nekaj nadmorskih višin že popravljenih, predvsem v spletnih virih, pa tudi v nekaterih najnovejših izidih planinskih kart. Kot je nakazano v uvodu, pa je vprašanje, kako detajlno popravljati tistih par metrov. Vendar pa pogled na starejše planinske karte pokaže, da takšni popravki niso nič novega. Dom Planika je bil dolga leta na 2410 metrih, dokler ga niso "znižali" na danes pravilno višino 2401 metra. Planinski dom v Gorah ima na steni velik napis z imenom koče in višino 791 m, pa so jo na spletni strani že popravili na 762, torej za skoraj 30 m manj. Točna vrednost, določena v tem pregledu, je 765 m.
Za konec je treba povedati, da izzivov z nadmorskimi višinami ne bo zmanjkalo. O problematičnih nad-morskih višinah dvatisočakov sem že pisal (Planinski vestnik, 3/2016, str. 44-47). Ni tako redko, da je geodetska točka na stranski rami (kjer je boljši pogled v dolino), pravi vrh pa nekaj metrov višji. Potem so tu še jezera: Črno jezero nad Komarčo je bilo na kartah PZS prenizko (lani popravljeno), na karti Sidarta pa precej previsoko. Pa še kaj bi se našlo!
Miha Čekada
Prispevek je objavljen v junijski številki Planinskega vestnika.