Novice

Prvi program Radia Slovenija je bil junija in tudi že maja bogato planinsko obarvan, saj so novinarji in voditelji nacionalnega radia predstavili številne aktualne planinske vsebine ter pred mikrofon povabili vodstvo Planinske zveze Slovenije, planinskih društev, posameznih projektov in odborov. Uberite radijsko planinsko smer in prisluhnite zanimivim vsebinam!

Zaplezane zgodbe so sočen, naturalistično-liričen zapis spominov, anekdot in pripetljajev Tomaža Žganjarja, alpinista, gorskega reševalca in člana alpinistične glasbene skupine Godba vertikale. Večji del zgodb je posvečenih gorništvu, alpinizmu in gorskemu reševanju, ob bok temu pa odnosu do prijateljev, soplezalcev, udeležencev v vsakovrstnih avanturah.

V junijski številki Planinskega vestnika v temi meseca pišemo o smrti, smrti v gorah in spoprijemanju z njo, z izgubo tovarišev, prijateljev, najbližjih ..., pa o vračanju in vztrajanju nazaj v življenje - od bolečine do spoštljivega spomina. Z nami delijo svoja razmišljanja številni, ki so bili pripravljeni deliti svoje izkušnje, bolečino, dojemanje smrti in uvide o njej. In nenazadnje po srečanju s smrtjo ugotavljajo, da gore vendarle so življenje in življenje je kljub vsemu "pozitiv vajbrejšn".

Zaplezane zgodbe, prva žepnica Planinske založbe, so zapis spominov, anekdot in pripetljajev Tomaža Žganjarja, alpinista, gorskega reševalca in člana alpinistične glasbene skupine Godba vertikale. Večji del zgodb je posvečenih gorništvu in gorskemu reševanju, pozornost bralca pa pritegnejo tudi avtorjeva doživetja v jamah, kanjonih in na divji reki.

V majski številki Planinskega vestnika izpostavljamo ustvarjalnost Damirja Šantka iz Planinske zveze Hrvaške, ki kar prekipeva od dejavnosti. Aktiven je v raznih odborih in komisijah, piše članke za revijo Hrvatski planinar, piše knjige o svojih gorniških podvigih na visoke in nižje vrhove, poroča o svojih potovanjih po vseh celinah sveta, piše zgodbe za otroke in mlade, se potaplja in o tem je napisal knjige, riše stripe, fotografira, pel in nastopal je z več ansambli, izdal več albumov ... Spoznajte torej nadvse zanimivega človeka in predvsem njegovo ustvarjalnost.

Planince razveseljuje posodobljena in razširjena izdaja vodnika po slovenski Istri, Krasu in zamejstvu, ki je delo domačina in odličnega poznavalca območja Milana Vinčeca. Vodnik Planinske založbe odlikujejo zgoščeni, natančni in slikoviti opisi planinskih poti in izletov s ščepcem zgodovine in kulture - skupno kar 45 izletov po Primorski, začinjenih s pridihom čarobnega.

Planinska zveza Slovenije je izdala Letopis 2024, že petnajsti po vrsti. V njem so predstavljeni delovanje PZS, vseh njenih komisij in odborov v preteklem letu, pregled najpomembnejših planinskih dogodkov v letu 2024, prav tako tudi mednarodna dejavnost, področna organiziranost in planinska društva. Vabljeni k branju spletne različice!

Aprilski priročnik meseca je priročnik Osnove planinstva. Namenjen vsem, ki želijo izvedeti čim več o gorah in ki šele spoznavajo gorski svet. V pomoč je lahko tudi pedagoškim delavcem v vrtcih, šolah in zavodih oziroma vsem, ki se ukvarjajo z mladimi.

Zbirka zgodb Zaplezane zgodbe so zapis spominov, anekdot in pripetljajev Tomaža Žganjarja, alpinista, gorskega reševalca in člana alpinistične glasbene skupine Godba vertikale. Večji del zgodb je posvečenih gorništvu in gorskemu reševanju, pozornost bralca pa pritegnejo tudi avtorjeva doživetja v jamah, kanjonih in na divji reki.

V letošnji aprilski številki naše in vaše naj revije Planinski vestnik je tema meseca Strah v gorah. Strah je naš življenjski sopotnik, neotipljiv kot naša senca je v naši za vesti in globoko v podzavesti. Koliko obrazov strahu smo spoznali v gorah? V mini anketi o tem, česa nas je najbolj strah v gorah, smo dobili 147 odgovorov, in med vsemi je največ odgovorov požel strah pred nenadno spremembo vremena. Kateri strahovi še sledijo ter zakaj se sploh pojavi strah in kako najti ravnotežje med odsotnostjo in prisotnostjo strahu, pa najdete v tej številki Planinskega vestnika.

K sodelovanju vabimo vse, ki jim je blizu fotografija in planinsko okolje. Z razpisom iščemo motive prvobitne gorske narave ali delovanja človeka v gorah. V koledar želimo zajeti vsa planinska področja Slovenije v vseh letnih časih. Še posebej bomo veseli fotografij sredogorja ter hribovij Primorske, Notranjske, Štajerske in Dolenjske.

V nedeljo, 30. marca 2025, je v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani potekala javna sodna obravnava proti odgovornemu uredniku Vladimirju Habjanu, ki je bil obtožen, da je kriv za upadanje naklade najstarejše slovenske revije, ki še vedno izhaja, Planinskega vestnika. Revija je letos na Prešernov dan obeležila častitljivih 130 let svojega izhajanja. Vabljeni k ogledu veseloigre v štirih dejanjih, parodije na račun sojenja glavnemu uredniku pred odprtim avditorijem.

Tokrat z nami V steni eden vodilnih sodobnih slovenskih literarnih teoretikov, vrhunski esejist in alpinist Tomo Virk.

Ljudstvo proti Vladimirju Habjanu ali Haubija ne damo! V čast 130. obletnici Planinskega vestnika bo 30. marca v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani javna sodna obravnava urednika Vladimirja Habjana pred poroto. Prireditev bo tolmačena v slovenski znakovni jezik. Vabljeni!

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Vabljeni na nepozabno pustolovščino v Slovenski planinski muzej, kjer boste na slikoviti predstavitvi plezalnih, smučarskih in reševalnih podvigov Mojstranških veveric skorajda lahko dihali redek zrak - v petek, 28. marca 2025, ob 19. uri.

Po odmevni promociji novega knjižnega dela Planinske založbe Slovenije, Iskri se beseda, po različnih krajih in v medijih, tudi v Tolminu organizirajo predstavitev in pogovor s soavtorjem in urednikom Žarkom Rovščkom. Vodil ga bo Janko Humar. V pogovoru bo sodeloval tudi Peter Podgornik. V sredo, 12. marca, ob 19. uri vabljeni v Knjižnico Cirila Kosmača Tolmin.

Marčevske zgodbe meseca so zgodbe v katerih je glavna tematika gorsko reševanje, pa tudi alpinizem in splošne planinske teme. 15 kratkih zgodb je nastalo pod peresom Vladimirja Habjana, čislanega gorniškega pisca in gorskega reševalca.

Obveščamo o napaki QR kode, natisnjene na položnicah za plačilo letne naročnine na revijo Planinski vestnik. Spodaj objavljamo navodila o postopanju.

Slovenski planinski muzej razpisuje izobraževanje za moderatorje planinskih bralnih klubov. Nanj se lahko prijavite vsi ljubitelji branja in gora.

Februarski Planinski vestnik je praznično obarvan, saj praznujemo 130 let od prve številke Vestnika! Tema je zanimiva, začne se z uvodnikom Žarka Rovščka in s člankom o zimzelenem viharniku izpod peresa izvrstnega Igorja Škamperleta. Pogledali smo tudi, kje smo ga "biksnili" mi in kako nam jo je zagodel tiskarski škrat, Ažbe Polšak pa je ustvaril odličen strip na temo obletnice.

Planinski zemljevid Polhograjsko hribovje in okolica - 1 : 25.000 za vse ki, pred ali po službi radi skočijo na nekoliko odmaknejše vrhove v okolici Ljubljane. Še bolj pa za tiste, ki želijo raziskovati tudi manj znane kotičke, večinoma z gozdom poraslih strmin med Ljubljano, Gorenjo vasjo in Škofjo Loko in Horjulom. Zemljevid je dodatno razširjen s kartama Šmarne gore in Grmade ter Rašice, Dobena in Gobavice.

Iskri se beseda - tokrat v Mojstrani! Vabljeni na predstavitev izbranih del Toneta Škarje v Slovenski planinski muzej v petek, 14. februarja 2025, ob 18. uri. Knjigo Planinske založbe bo predstavil urednik in soavtor knjige Žarko Rovšček.

Mojstranške veverice nosi naslov nova knjiga Planinske založbe o plezalskih legendah šestdesetih in sedemdesetih iz Mojstrane. Predstavitev knjige bo ob odprtju 19. Festivala gorniškega filma v ponedeljek, 17. februarja, ob 16. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Predavanju Klavdija Mlekuža bo sledil pogovor z njim, Jankom Ažmanom, Janezom Brojanom in Janezom Dovžanom ter urednikom knjige Vladimirjem Habjanom.

Ste vedeli, da so planinci že pol stoletja prej, preden je Prešernov dan postal slovenski kulturni praznik, 8. februar zapečatili kot svoj praznik? Osmega februarja 1895 je namreč izšla prva številka Planinskega vestnika, ki letos praznuje častitljivih 130 let. Najstarejša še izhajajoča slovenska revija je v jubilejno leto vstopila tudi kot e-revija. V čast 130. obletnici bo 30. marca v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani javna sodna obravnava urednika Vladimirja Habjana pred poroto, jeseni bo na ogled tudi dokumentarni film o Planinskem vestniku.

Vodnik meseca je planinski vodnik Polhograjsko hribovje. Enciklopedični vodnik izpod peresa Božidarja Lavriča je v tem mesecu na voljo po polovični ceni - za zgolj 4,95 €.

Položnice za letno naročnino na Planinski vestnik bodo poslane februarja. Tako imate do konca januarja čas za včlanitev, z njo pa pravico do cenejše naročnine na našo planinsko revijo.

Sejem Alpe-Adria znova vabi na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani - navdihujoča doživetja lahko odkrijete med 29. januarjem in 1. februarjem 2025. Vabljeni na razstavni prostor PZS, kjer se boste tudi letos počutili kot v planinski koči, predstavljajo se še Slovenski planinski muzej, vse štiri gorniške vasi v Sloveniji in gorski reševalci. Planinska trgovina je pripravila nekaj sejemskih ugodnosti, razgibate se lahko na plezalnem stolpu. Člani PZS boste za vstopnino odšteli le 8 €.

Mojstranške veverice, ki se jim je Planinska zveza Slovenije leta 2023 poklonila s priznanjem za življenjsko delo v alpinizmu, svoje odmevne in tudi manj poznane alpinistične in gorskoreševalne zgodbe delijo v novi knjigi Planinske založbe. Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Janez Brojan in Janez Dovžan so jo med prve bralce pospremili 22. januarja v Mojstrani, predstavili pa jo bodo tudi 17. februarja na Festivalu gorniškega filma v Ljubljani. Plezalskih legend šestdesetih in sedemdesetih let ni združeval le skupni cilj, plezanje težkih smeri, ampak predvsem izredno dobro sodelovanje. Mojstranške veverice so tudi osrednja tema januarskega Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije, ki v jubilejno leto vstopa tudi kot e-revija. Njena prva številka je izšla 8. februarja 1895, istega leta, ko so na Triglavu postavili Aljažev stolp. V čast 130. obletnici bo 30. marca v Slovenskem planinskem muzeju javna sodna obravnava urednika Vladimirja Habjana pred poroto, jeseni bo na ogled tudi dokumentarni film o Planinskem vestniku.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se mladci v Mojstrani in na Dovjem merili in ostrili svoj pogum s plezanjem v domačih stenah, s smučanjem ali skoki v bližnji Planici. Po prvi domači šoli so jih plezalska stremljenja vodila naprej v Durmitor, Dolomite in še dlje. Po zgledu znanih Cortinskih veveric so tudi sami začeli nositi rdeče puloverje z izvezenim znakom veveric in se poimenovali Mojstranške veverice. Tudi sami so postali uspešni alpinisti, smučarji, gorski reševalci in organizatorji športnih dogodkov, njihove legendarne zgodbe pa lahko beremo tudi v novi knjigi Planinske založbe, gradivo za katero je zbral in uredil Vladimir Habjan.