V časih, ko se v gore najpogosteje odpravimo s knjigo v rokah, smo za vas ob svetovnem dnevu knjige pripravili posebno knjižno akcijo, s katero se Planinska založba PZS pridružuje vseslovenskemu spletnemu knjižnemu Sejmu s kavča, ki poteka med četrtkom, 23., in nedeljo, 26. aprilom 2020. Leposlovje ter planinski in plezalni vodniki vas razveselijo od 20 do 50 odstotkov ceneje.
Celo tako znanemu medvedu, kot je bil Dem, ki je v deželi pod Triglavom preživel že štiri zime, se je nekoč primerila strašansko nerodna reč. In to ravno v času, ko se je komaj prebujala pomlad in so bili vsi planinski prebivalci neverjetno radovedni ... Preberite, kako je zgodbo o spomladanskih težavah medveda Dema spletla Kristina Menih.
V aprilski številki Planinskega vestnika smo se v prvem delu revije posvetili športnemu plezanju včeraj, danes in jutri. Dejstvo je, da smo Slovenci plezalni narod, eden največjih na svetu in kljub vse večji priljubljenosti športa po zemeljski obli lahko korak z nami zadnja leta držijo le Japonci. V pogovor smo med črke in stavke povabili povabili Gorazda Hrena, trenerja športnega plezanja in selektorja slovenske reprezentance v športnem plezanju.
Planinski zabavnik je dobrodošla popestritev planinskih dni v dolini. V polnem nahrbtniku nalog za zabavo, ustvarjanje, učenje in vzgojo tokrat otroke od 4. do 9. leta čakajo izzivi s poudarkom na varstvu gorske narave. Prepoznajte sledi obiskovalcev gora, razvrstite odpadke v ustrezne zabojnike in preberite slikopis o klopih!
Če že ne moremo do njega, pa si lahko Aljažev stolp naredimo kar doma! V Planinskem zabavniku 2 preverite, kako lahko s pomočjo tulca od toaletnega papirja in malce domišljije izdelate znameniti simbol slovenstva. Za nameček pa še prevetrite svoje znanje orientacije, ki ga boste lahko uporabili tudi med sprehodom v bližini doma, in po abecedi zapišite živali, ki jih poznate - če živijo v gorskem svetu, še toliko bolje.
Še topla iz tiskarne bo ljubitelje gora razveselila zbirka planinskih humoresk Smeh z gora izpod mojstrskega peresa Dušana Škodiča, zabavne zgodbe dopolnjujejo ilustracije Milana Plužareva. Raznorodne planinske pripovedi bralca vračajo v čas vožnje z avtobusom do izhodišča in srečanj z jugoslovanskimi graničarji, govorijo o aktualnih izkušnjah z gorskimi kolesarji ali iskanjem družice na planinskem forumu, o veseljačenju po planinskih kočah, srečanjih z brhkimi planinkami ... V njih duhovito spremljamo planinsko zorenje uveljavljenega planinskega publicista, ki se zna pošaliti na svoj račun in kot glavno začimbo pisanja uporablja domišljijo.
Tam daleč, v zadnji dolini pod Triglavom, se stikata človeški in pravljični svet, visokogorska in obmorska druščina, o katerih v Pravljičariji pod Triglavom zgodbe plete Kristina Menih. Nekega čudovitega dne je v dolini Zapotoških slapov družina planinskih ježev priredila veliko ježjo veselico. Njihova številna rodbina se je povečala za novega člana. Jedlo se je, pilo, pelo in bilo je res neznansko veselo!
Gorski svet je zakladnica, iz katere dobremu opazovalcu ni težko črpati tematike za pisanje, poudarja Dušan Škodič, ki nas v zbirki zgodovinskih zgodb Ljudje v gorah navdušuje tako z mojstrskim slogom pisanja kot pisano paleto predstavljenih tem. Po ljudskem pripovedovanju naj bi nekoč gamsji trop sprožil velik plaz s stene Prisojnika, ki so mu tovorniki ušli v zadnjem trenutku, rešila pa naj bi jih Ajdovska deklica, ki jim je v globokem snegu naredila rešilno gaz - in se jim nasmehnila ...
Kje je rob in kdaj ga prestopimo? Kako daleč lahko gremo, preden bo prepozno, preden povratek ne bo več možen, ne bo več varen? Kdaj se obrniti in kdaj ne? Vladimir Habjan se pogosto sprašuje, kje so meje varnosti v gorah. Kdor to ve, je umetnik in zmagovalec. Ko si nekje doma v fotelju, je lahko biti pameten. Tako začenja tudi kratko zgodbo Čez rob, ki je dala naslov knjigi z istim naslovom, v kateri predstavlja zahtevno prostovoljno dejavnost gorskih reševalcev.
Rado Kočevar je veljal za najmočnejšega in najbolj predanega plezalca prve povojne generacije, ki je v takratni alpinizem vnesla nekaj športnega duha, nov pristop k plezalnim problemom in predvsem drznost. Leta 1949 se je v zgodovino slovenskega alpinizma zapisal z zlatimi črkami, saj sta s Cirilom Debeljakom - Cicem preplezala Centralni steber v Dedcu in s tem premagala prvo smer zgornje šeste težavnostne stopnje pri nas. Pionirsko plezanje lahko podoživite v knjigi Tista lepa leta: Spomini Rada Kočevarja, ki sta jo soustvarila z Mojco Volkar Trobevšek.
Z izjemo posamezne pripovedi, kjer vzbuja smeh že situacija sama (npr. o turnem smučarju, ki mu v delikatnem trenutku jezik primrzne na žepni nožek), se v knjigi smejemo značajskim lastnostim protagonistov in podobam, ki jih pripišemo avtorjevi izvirnosti, potem ko smo se zastonj trudili najti tuje zglede.
Planinska zveza Slovenije (PZS) še vedno poziva vse ljubitelje gora, naj se v trenutnih razmerah odpovejo aktivnostim v gorah in se ne izpostavljajo nepotrebnim tveganjem ter še dodatno obremenjujejo gorskih reševalcev in medicinskega osebja. Planinske koče, naravna plezališča in nekatere planinske poti po vsej Sloveniji so zaprti, zato naj se odločajo le za lažje sprehode v bližini doma in upoštevajo priporočila pristojnih. Gore jih bodo počakale, da ohranijo stik z njimi, pa jim je na voljo tudi spletna knjižnica S knjigo v gore, v katero PZS vsak dan doda kakšno brezplačno knjižno ali videovsebino oz. članek iz Planinskega vestnika, za pridobivanje planinskega znanja je vzpostavila spletno Malo šolo planinstva.
Planinski zabavnik je dobrodošla popestritev planinskih dni v dolini za otroke od 4. do 9. leta. Urška Stritar, Karmen Usar, Natalija Marovt in Mojca Stritar Kučuk so pripravile poln nahrbtnik nalog za zabavo, ustvarjanje, učenje in vzgojo ter zanimivosti za stari in mlado. Nekaj si jih lahko tudi natisnete in jih s svojim planinskim podmladkom rešite doma, če nimate pri roki tiskalnika, pa jih lahko otroci tudi prerišejo in potem rešijo.
Tam daleč, v zadnji dolini pod Triglavom, se stikata človeški in pravljični svet, visokogorska in obmorska druščina, o katerih v Pravljičariji pod Triglavom zgodbe plete Kristina Menih. Lea dobi najlepše darilo za šesti rojstni dan - vzpon na Triglav. Ko se ponosno razgleduje z očaka Slovenije, globoko v svojem mladem srcu začuti ljubezen do gorskega sveta, za katero ve, da jo bo spremljala vse življenje ...
V koledar želimo zajeti planinska območja po celotni Sloveniji v vseh letnih časih. V koledarju želimo izpostaviti fotografije iz sredogorja, predvsem iz primorske, notranjske, štajerske in dolenjske regije.
Anton Sazonov, znan tudi kot Tonač, je ena od legend slovenskega alpinizma. Alpinist, gorski reševalec inštruktor, gorski vodnik, turni smučar, v službi je bil orodjar, in to dober, je zdaj upokojenec. Ker je o njem težko povedati kaj, česar še ne vemo, mu bom prepustil besedo. Morda bomo imeli srečo in zvedeli kaj novega.
Da v teh dneh ne bomo še dodatno obremenjevali reševalnega in medicinskega osebja, raje preberimo kakšno zgodbo o reševanju v gorah. Vladimir Habjan v zbirki kratkih zgodb Čez rob opisuje zahtevne, nevarne in težavne razmere, v katerih pogosto rešujejo, in izpostavlja tudi humanitarno in prostovoljno dejavnost gorskih reševalcev. Odpravimo se na Zadnjo pot protagonista Bineta Hočevarja, v katerem utegnete prepoznati vzorce karakterjev Eda Deržaja, Tineta Miheliča in Pavla Kunaverja.
Dan za kratkočasenje mladih planincev! Ob delovnem zvezku Planinski zabavnik, ki je točno to, kar pove njegovo ime: je planinski in zabaven ter otroke z igro, ustvarjalnostjo in miselnimi izzivi uvaja v planinski svet. Urška Stritar, Karmen Usar in Emil Pevec so pripravili vrsto različno zahtevnih nalog za zabavo, ustvarjanje, učenje in vzgojo, prgišče si jih lahko tudi natisnete in jih s svojim planinskim podmladkom rešite doma.
Da vam bodo dnevi doma v času epidemije novega koronavirusa hitreje minili in da se boste lahko vsaj z mislimi preselili v gore, bomo vsak dan objavili krajšo vsebino iz knjig, izdanih pod okriljem Planinske založbe Planinske zveze Slovenije. Začenjamo z alpinistično pripovedjo iz knjige Tista lepa leta: Spomini Rada Kočevarja, ki sta jo med platnice ujela Rado Kočevar in Mojca Volkar Trobevšek.
Tema meseca se nam je dobesedno posvetila - v njej namreč obširno pišemo o testu naglavnih svetilk. Našli boste koristne nasvete, podrobne podatke, primerjave in vse, kar si želite vedeti pred nakupom naglavne svetilke. Anton Sazonov - Tonač je letošnji prejemnik priznanja za življenjsko delo v alpinizmu in ime meseca februarja na radiu Val 202. Mi pa smo ga povabili na pogovor, gotovo vas bo navdušil.
Zaradi vedno več okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2 in obolelih za boleznijo COVID-19 smo bili tudi v planinski organizaciji prisiljeni k sprejetju različnih ukrepov in preventivnih dejanj: za nedoločen čas so prestavljeni vsi napovedani zbori komisij in skupščina PZS. Vsaj do konca meseca marca so za nedoločen čas prestavljena tudi usposabljanja in druge skupinske aktivnosti. Strokovna služba PZS bo delovala z omejitvami, do preklica vstop strankam v poslovne prostore ni mogoč.
Vladimir Habjan, odgovorni urednik Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije, ki te dni praznuje 125 let, je postal ime tedna na Valu 202.
Planinska zveza Slovenije in PD Pošte in Telekoma Ljubljana sta v četrtek, 20. februarja 2020, v prostorih PZS v Ljubljani sklicala žalno sejo v spomin na častnega člana PZS in častnega predsednika PD PTT Jožeta Dobnika.
Uvodnik našega odgovornega urednika Vladimirja Habjana in prvi članek februarske številke pa sta posvečena seveda našemu častitljivemu jubileju, 125-letnici Planinskega vestnika, ki je prvič izšel 8. februarja 1895 in je najstarejša slovenska revija, ki še izhaja.
Vabimo vas na žalno sejo v spomin Jožetu Dobniku, ki bo v četrtek, 20. februarja 2020, ob 17. uri v sejni sobi Planinske zveze Slovenije, Ob železnici 30 a, v Ljubljani.
Še vedno se v skladiščih najdejo posamezni izvodi praktično že razprodanih vodnikov in knjig naše Planinske založbe. Škoda bi bilo, da se na njih nabira prah, naj vam raje služijo kot navdih za odkrivanje nepoznanih poti. Izkoristite tudi temu primerno znižane cene. Pa še pomagali nam boste zagotoviti več prostora za nove izdaje, ki jih letos ne bo malo.
Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, ljubitelje gora razveseljuje že 125 let, od časa Jakoba Aljaža. Njegova prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8. februarja 1895, jubilejna februarska številka pa bo že 1289. Planinski vestnik je del narodnega bogastva in kulturne dediščine ter najpopolnejši arhiv slovenskega planinstva. Uredniški odbor revije s sodelavci ob 125. obletnici vabi na ogled veseloigre Uredniki gredo v nebesa, ki bo v soboto, 15. februarja 2020, ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.
Sejem Alpe-Adria znova vabi na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, navdih za aktivni oddih lahko poiščete od 29. januarja do 1. februarja 2020. Vabljeni na razstavni prostor PZS, kjer se boste tudi letos počutili kot v planinski koči, predstavljajo se še gorski reševalci in Slovenski planinski muzej. Planinska trgovina je pripravila nekaj sejemskih ugodnosti, razgibate se lahko na plezalnem stolpu. Člani PZS boste za vstopnino odšteli le 5 €.
Planinska zveza Slovenije bo v februarju organizirala pet posvetov za vodstva planinskih društev, na katerih bodo predstavljene aktualne novost s področja delovanja društev in klubov.
V času od 15. januarja do 15. februarja 2020 vam je vodnik na voljo po znižani ceni s 50-odstotnim popustom.
