OKROGLA MIZA: Uspeli ohraniti prostovoljnost delovanja. Pogovor z vodstvom PZS o preteklem mandatu

Planinski vestnik - Vladimir Habjan: Bliža se april, ko bo potekala volilna skupščina Planinske zveze Slovenije (PZS), s čimer se končuje mandat 2010–2014. Priča smo bili intenzivnemu dogajanju tako na ravni krovne organizacije kot planinskih društev – …

Vaš mandat je bil krajši ...
Eržen: Počutil sem se prijetno in upam, da sem tudi kreativno prispeval k realizaciji nalog, ki si jih je zastavilo vodstvo. Moj občutek je dober.

Bi lahko rekli, da ima planinska organizacija danes drugačno mesto v slovenski družbi kot ob začetku mandata? V čem je smisel udejstvovanja slogana "planinstvo kot način življenja"? Smo zdaj kaj bližje obiskovalcem gora?
Rotovnik: Z aktivno participacijo se na različnenačine lahko poveča pomen neke organizacije ali dejavnosti. Ocenjujem, da smo to v tem mandatu dosegli. Za to pa je bilo potrebno veliko vloženega časa in energije in še vedno obstaja dilema, kateremu področju dati več poudarka. Slogan "planinstvo kot način življenja", ki smo ga v tem mandatu zapisali tudi v statut, je ena izmed največjih konkurenčnih prednosti naše organizacije, kajti s planinstvom se lahko ukvarjamo v vseh življenjskih obdobjih, imamo pa še eno prednost - da je primerno tudi za družine. Takšnih dejavnosti je malo, povrhu pa ima planinstvo še eno dodatno prednost, saj ga lahko izvajamo tako v gorah kot v dolini. Lahko rečem , da smo v povezavi s prostovoljvom uspeli znatno povečati zavedanje o tem, da je planinstvo pravzaprav način življenja.

Kaj je namen Programskih vodil PZS in kako poteka izpolnjevanje? Kako je z Vodili PZS? Zakaj spreminjate Častni kodeks slovenskih planincev?
Rotovnik: Programska vodila in Častni kodeks (ČK) sta pomembna dokumenta, kajti statuti in ostali pravilniki v veliki meri urejajo našo organiziranost, vsebino dela pa urejajo Vodila. Od leta 1999 so se družbene razmere spremenile in prav je, da pregledamo, kaj smo uresničili in česa ne, ter dodamo izzive današnjega časa, ki jih ni malo. Podobni vzgibi so nas vodili pri postopku sprememb ČK, ki je bil sprejet leta 1973. Gre za dokument, ki v slovenskih športnih organizacijah nima mnogo posnemovalcev. V ČK pogrešamo predvsem to, da prostovoljnosti delovanjane opredeljuje posebej. To je bilo v preteklosti nekaj samoumevnega,  v sedanjih zaostrenih družbenih razmerah pa se je pomen prostovoljstva spremenil in prav je, da temu sledi tudi ČK. Drugo večje področje so gorski športi, ki potekajo znotraj PZS, tako da bomo del ČK namenili tudi športnemu "fair-playu".

Verjetno lahko štejemo sprejem novega statuta za enega osrednjih dogodkov mandata. Sprejem ni potekal prav gladko, pač pa z zapleti. Kaj je bil osnovni cilj sprememb in kako danes ocenjujete uspešnost uvedenega novega statuta?
Peršolja: Statut je temeljni akt, okvir, ki pa ga vendarle napolnimo ljudje s svojimi dejanji. Ko smo prenavljali področje zavarovanja, nismo mogli mimo tega, da so člani PZS planinska društva in ne posamezniki. PZS pa mora urejati članstvo tudi za vsakega posameznika. Zato je bilo treba poskrbeti za pravno podlago, tako da smo sedaj vsi hkratni člani PD in PZS. Šele ta rešitev omogoča, da se zdaj resneje pogovarjamo o tistih željah, ki jih ima del našega članstva, ko vzporeja našo in tujo članarino. Na drugi strani smo izpeljali racionalizacijo organov, saj smo zmanjšali število komisij in odborov. Vpeljali smo skrbnejše ravnanje s premoženjem (poleg opredmetenega sodijo sem tudi znanje, veščine, izkušnje, ugled, vse, kar se je izoblikovalo v 120 letih). V tem smislu je bil statut gotovo potreben prenove. Pri sami vsebini se ni preveč zatikalo, pač pa se je v ozadju čutil prepad med generacijami, užaljenost bivšega vodstva, čeprav se sam ne čutim odgovornega za to. Del nezadovoljnih ljudi, ki so slabo sprejemali novo vodstvo, je izkoristil slabosti demokracije in povzročil nesklepčnost, saj na skupščini v Kočevju ni prišlo niti do glasovanja o statutu. Sprejet je bil potem naslednje leto. Šlo je za merjenje moči, ki je vzelo pol leta časa in marsikomu tudi nekaj dobre volje.

Popravek prečrtanega stavka dodan 21. 2. 2014, ki se glasi pravilno: Pri sami vsebini se ni zatikalo prav veliko, pač pa se je v ozadju čutil lom generacij, užaljenost s strani bivšega vodstva, čeprav temu ne pripisujem odgovornosti.
Za napako se Uredništvo Planinskega vestnika opravičuje avtorju izjave.

PZS je preselila gradivo iz Planinske knjižnice v Slovenski planinski muzej (SPM) in v Mestno knjižnico, kjer je zdaj planinski kotiček. Zakaj je bilo to potrebno?
Eržen: Razlog je bil pomanjkanje prostorov na zvezi, po drugi strani pa si SPM težko predstavljamo brez planinske knjižnice. S preselitvijo je PZS zadržala svojo knjižnico, kajti uradni naziv je Knjižnica PZS v SPM. Lotili smo se tudi vnašanja knjižnega fonda v sistem COBISS, kar pomeni, da je spet dostopen širši javnosti. Žal smo prišli le na pol poti, kajti za vnos 2500 enot so potrebna finančna sredstva, ki jih v tem trenutku še ni na voljo, a verjamem, da jih bomo do volitev še pridobili.

Kaj je bilo v tem mandatu narejenega na področju muzejske dejavnosti?
Eržen: SPM je bil odprt ravno v začetku tega mandata. Lahko rečem, da se je v tem času močno razširilo sodelovanje z zvezo, da smo uspeli vzpostaviti poslovni odbor, v katerega so vključeni vsi partnerji, ki so sodelovali pri izgradnji muzeja in pri sofinanciranju ter spremljanju delovanja muzeja. SPM smo uspeli umestiti v novi statut kot enega izmed izvajalcev planinske kulture. V tem mandatu smo organizirali nekaj odmevnih dogodkov, katerih si brez podpore PZS ne znamo predstavljati, se je pa v tem času pokazalo, da obstoječa organiziranost predstavlja resno oviro za nadaljnji razvoj in prepoznavnost. Skupna odločitev vseh partnerjev poslovnega odbora je, da je potrebno najti novo rešitev. PZS je sofinancirala izdelavo študije izvedljivosti o samostojnem statusu SPM, ki je pokazala, da brez podpore ni možno preskočiti treh stopnic, prva pa je oblikovanje SPM kot samostojne organizacijske enote ne glede, v katerem nadrejenem muzeju se nahaja.

PZS je začela uvajati centralno evidenco članstva, imenovano Naveza. Kaj je njen namen in kako uspešni ste bili do zdaj?
Rotovnik: Projekt vzpostavitve centralne evidence članstva je bil zapisan že v Vodilih leta 1999 in je ostal ena od velikih neuresničenih želja PZS. Ocenili smo, da sedaj tehnologija, predvsem pa opremljenost društev, dopušča, da takšno evidenco vzpostavimo. Do zdaj je imela zveza na razpolago le številčne podatke o članstvu v društvih, ne pa tudi o samih članih. Ta projekt nam je vzel veliko časa in energije, izvedli smo mnogo seminarjev za društvene delavce, saj brez njihovega konstruktivnega sodelovanja, sprejemanja novosti in potrpljenja pri otroških boleznih sistema, za kar se jim tudi zahvaljujem, to ne bi bilo izvedljivo. Zavedati se moramo, da tako kompleksnega sistema evidence članarine in članstva nima nobena sorodna organizacija, na tem področju v Sloveniji opravljamo pionirsko delo. Zdaj že drugi posnemajo našo dobro prakso. Lani so dobili vsi A člani nove izkaznice, letos pa jih bodo tudi B člani, srednješolci in študentje. Centralna evidenca, informacijski sistem Naveza in nove izkaznice omogočajo, da bo koriščenje članskih ugodnosti lažje, uspeli bomo izboljšati zavarovanja, hkrati pa se nam odpira mnogo dodatnih možnosti za povezovanje med organizacijo in posameznikom.
...

Vladimir Habjan

Več: Celotni pogovor boste lahko preberali v Planinskem vestniku, februar 2014. Ne zamudite ga!