Planinski vestnik raziskuje | Je bil Zlatorog kozorog ali gams?
Ljudsko pravljico, ki je obstajala v ustnem izročilu zgornjega Posočja, je ljubljanski naravoslovec, zgodovinar in politik Dragotin Karel Dežman leta 1868 objavil v Laibacher Zeitung, časopisu ljubljanskih Nemcev (katerih vodja je bil v tistem času Dežman). Ne glede na njegovo ambivalentnost je Dežman zaslužen za ohranitev te zgodbe, saj je po njegovi zaslugi prišla do pesnika Rudolfa Baumbacha, Kugyjevega znanca iz Primorske sekcije nemško-avstrijskega društva DÖAV. Baumbach je iz kratke zgodbe naredil mojstrsko pesnitev (Dežman je v redno prilogo časopisa Laibacher Zeitung napisal nekaj zaporednih člankov o Triglavu in njegovem pogorju, dne 21. februarja 1868 pa tudi omenjeno pripoved o Zlatorogu.). Knjižica z obsegom stotih strani je izšla leta 1877 v Leipzigu in v kratkem postala prava mednarodna uspešnica. Prevedena je bila iz nemščine v angleški, italijanski, češki, srbski, hrvaški in slovenski jezik (Zlatorog: planinska pravljica. Prevod Anton Funtek, Ljubljana, Kleinmayr & Bamberg, 1886.). V več ponatisih je skupna naklada presegla 110.000 izvodov.
Zlatorog gams
Če preverimo umetniške upodobitve Zlatoroga, ki so jih ustvarili razni slikarji v letih po izidu Baumbachove pesnitve (ta je bila brez ilustracij), ni nikakršnega dvoma, da je bil Zlatorog bel gams z zlatimi rogovi. Takšna je tudi morda najstarejša upodobitev te mitološke živali, ki je bila objavljena leta 1882 na naslovnici knjižice Pripovedke za mladino in je izšla na Ptuju. Pripovedke je zbral Franc Hubad. Zlatorog je v njej ena od krajših zgodb, ki obsega pet strani besedila, je pa za nas pomembneje, da je bila ilustracija umeščena na naslovnico.
Prav tako je Zlatorog kot gams upodobljen leta 1899 v zelo popularni ilustrirani družinski reviji Die Garten-laube, ki je izhajala v Leipzigu.
Leta 1904 je izšla samostojna pesnitev Antona Aškerca z istim naslovom, vendar ta ne takrat ne pozneje ni dosegla podobnega uspeha kot Baumbachova. Pesnitev ni slaba in Aškercu verzi tečejo precej bolj tekoče kot Antonu Funtku v njegovem prevodu v slovenščino. Pa vendar nekaj očitno ni šlo skupaj. Literarna kritika ocenjuje, da je narodno zelo zavedni Aškerc s tem, da je iz zgodbe naredil domoljubno pesnitev, popolnoma razbil ljudsko pravljico, ki so jo bili ljudje vajeni. In verjetno ljudem še nekaj ni bilo všeč - pesnikovo moraliziranje, ko jim je nastavljal ogledalo preblizu obraza. Tako v svojem Zlatorogu žuga s prstom prevzetni deklini in hkrati vsem Slovencem:
Sedaj si sužnja - on gospod je tvoj.
Obesi se na vrat mu, le obesi!
Poceni kupil tvoje je srce si ...
Da, lepi naši so domači kraji,
zato jih tujci gledajo najrajši,
pa tihotapijo čez meje k nam ...
In mi priklanjamo se jim globoko
in čislamo jih, cenimo visoko ...
In hlapčevati jim, nas nič ni sram ...
Vse, kar imamo, radi jim prodamo,
magari svojo čast, poštenje samo,
svobodo svojo, dušo in telo!
Ni hiša naša jim že nič več sveta.
Najlepša nam že jemljejo dekleta
in si kupujejo jih za zlato ...
Nam ljubši vselej tuj je pritepenec
kot domačin, naš brat, rojak Slovenec.
Da, v tuji jarem deremo samí.
Usoda to je naših temnih dni.
Ta Aškerčev Zlatorog se je verjetno res preveč oddaljil od sporočila, ki ga je nosila ustna pripoved, po drugi strani pa tudi njemu ni bilo toliko mar, da bi se potrudil jasno zapisati, kakšne sorte gorskega kozla naj bi se njegov narodno zavedni lovec lotil zaradi laških provokacij.
Eno najlepših upodobitev gamsa z zlatimi rogovi je kmalu po prvi svetovni vojni naslikal avstrijski slikar Karl Huck, znan po svojih prefinjenih upodobitvah divjih živali. Njegovo umetnino iz leta 1923 danes hrani Alpski muzej v Innsbrucku. Naslov njegove slike je nedvoumen, Die Zlatorog - Gams.
Zlatorog kot blagovna znamka
Da so Slovenci Zlatoroga prepoznali kot svojega, dokazujejo tudi blagovne znamke. Okoli leta 1920 so v Mariboru začeli izdelovati svoj čas zelo priljubljeno pralno milo Zlatorog. Blagovna znamka na reklamnem plakatu je simbolizirala povezavo med tradicijo, naravo in kakovostjo. V ospredju plakata izstopa nasmejana mlada ženska v narodni noši, ki predstavlja pomen kulturnega izročila, kos zlato rumenega mila v njeni roki pa poudarja čistočo in harmonijo z naravo. Prisotnost Zlatoroga tik za žensko je sicer popolnoma nerealna, vendar hkrati nemoteča, saj mitološka figura pri ljudeh vzbuja pozitivne občutke, da je izdelek domač in kakovosten. Minila so desetletja vzponov in padcev, in kar je sledilo, je zgodovina, ki je kot se spodobi, na moč podobna izvorni zgodbi o Zlatorogu. Po slovenski osamosvojitvi se med ljudmi pojavi pohlep, pridejo tuji trgovci z novci in velikimi obljubami, mariborski Zlatorog pa tako kot tisti iz pravljice, razočaran izgine neznano kam ...
Kljub vsemu Zlatorog gams kot blagovna znamka še obstaja v našem prostoru. Le kdo ne pozna piva Laško, ki ga na steklenici ali pločevinki krasi glava Zlatoroga? Ga ni junaka, niti med abstinenti, ki ne pozna našega gamsa prvaka!
Marsikdo se bo morda vprašal - kaj imata skupnega gams in pivo? Seveda popolnoma nič, tako kot tudi ne gams in kos mila v ženski roki. In seveda tega, da je tudi v tem primeru na koncu Zlatorog »spokal kufre« in odšel neznano kam. V svoji domovini je pustil le svojo fotografijo, ki služi kot blagovna znamka tujim lastnikom, katerih dežela ne premore niti tolikšne nadmorske višine, kot jo ima vrh cerkvenega zvonika v Laškem (Lastnik pivovarne je od leta 2015 nizozemski pivovarski velikan Heineken. Najvišja »gora« Nizozemske Vaalserberg meri 322 m.).
Gamsa spreminja v kozoroga - človeški pohlep
Če morda tudi vi spadate med tiste, ki so prepričani, da pravi Zlatorog sploh ni bil gams, temveč kozorog z zlatimi rogovi, nič hudega. Mlajša populacija je namreč prepričana, da je bil od nekdaj govor o kozorogu.
Kako je to mogoče, če pa je na vseh upodobitvah tja do časa naše osamosvojitve kraljeval gams? In tudi na večini današnjih upodobitev je še vedno gams, le da ga zdaj človeške oči očitno prepoznavajo kot kozoroga.
Gams in kozorog sta si sicer po fizionomiji zelo različna. Kozorog je precej večje rasti od gamsa. Teža kapitalnega kozoroga lahko preseže sto kilogramov, dolžina njegovih rogov pa preseže tudi sto centimetrov. Teža kapitalnega gamsa je pol manjša, rožički le redko dosežejo trideset centimetrov. Gre torej za dve različni živali, ki imata le skupen življenjski prostor.
Da je bil Zlatorog kozorog, je bolj logično vsem tistim, ki so odrasli po filmu Wall Street (1987), v katerem Michael Douglas izreče svoj znameniti stavek, da je pohlep v resnici dober (Del monologa iz filma: Pohlep, v pomanjkanju boljšega izraza, je dober. Pohlep je v redu. Pohlep deluje. Pohlep razjasni, pohlep razčisti in pohlep zajame bistvo vsega evolucijskega duha. Pohlep v vseh svojih oblikah - pohlep za življenjem, za denarjem, za ljubeznijo, za znanjem - je peljal človeštvo naprej. In pohlep, ne boste verjeli, bo rešil ne samo Teldar Paper, ampak tudi to podjetje, imenovano ZDA.).
Nove generacije zato ne razmišljajo več skromno, kot je razmišljal trentarski lovec, ki se je podal na smrtno nevaren lov za zlatimi gamsovimi rožički. V njegovem primeru je očitno šlo predvsem za čast in slavo v domači vasi in nekaj priložnostno zasluženega cvenka, s katerim bo ponovno skušal osvojiti dekletovo srce, ki jo je z obilnimi darili skvaril bogat beneški trgovec. Današnji lovec bi pač takoj podvomil, da bo gamsovo rogovje dovolj. Zlati rožički, s katerimi se komajda popraskaš po hrbtu, težko rešijo problem, ki ga ima, zato se sodobni lovec začne ozirati za živaljo, ki na svoji glavi prenaša mnogo večje rogovje. Jelen je žal preveč štorasta žival za skalnega plezalca, kozorog pa bi bil popolnoma sprejemljiv. Njegovi meter dolgi zlati rogovi bi odpihnili predrznega laškega šarmerja tja, od koder je prišel. Zato današnje pohlepne oči v Zlatorogovi podobi lahko prepoznajo samo kozoroga.
Kaj pa pravijo lovci in umetna inteligenca
Kozoroge je po podatkih naše Lovske zveze kot prvi naselil v svoje lovišče v Karavankah baron Julij Born v letih 1890-1896, uvoženi so bili iz Švice. Sledile so naselitve leta 1953 ter 1961 v Kamniški Bistrici (iz Švice), leta 1965 v dolini Zadnjici v Trenti (iz Italije) in leta 1975 na Bovškem. Trop je prišel z območja Gran Paradiso v Italiji. Razlog za naseljevanje kozoroga je bil vzpostavljanje nekdanjega stanja, saj je bil kozorog pri nas zaradi pretiranega lova popolnoma iztrebljen v drugi polovici 17. stoletja. Dejansko je v celotnem alpskem loku tedaj preživela le manjša čreda na Gran Paradisu, tako da so vsi današnji osebki kozorogov potomci genetsko osiromašene populacije, katere potomce so ponovno naselili v naravno okolje.
Iz zapisanega lahko sklepamo, da v času, ko je Dežman kot prvi zapisal trentarsko pripoved o Zlatorogu, pri nas že vsaj dvesto let niso vedeli, kakšen je videti kozorog. Z leti se je uvoženi kozorog v naših gorah spet uspešno razmnožil in nekateri mlajši ilustratorji so začeli mitološko žival upodabljati kot kozoroga z zlatimi rogovi. Ker več je boljše in pohlep je menda dober! Pa četudi so s tem pohodili glavno sporočilo zgodbe o Zlatorogu, ki govori, da pohlep vodi v propad.
Na koncu lahko mirno zapišem, da je z današnjim časom Zlatorog kot gams izumrl. Pohlep je namreč ustvaril tudi umetno inteligenco, in če boste ChatGPT spraševali, ali je bil Zlatorog gams ali kozorog, se bo odgovor glasil kozorog. Mladi delajo danes z umetno inteligenco in svet se bo vrtel tako, kot ga bodo krmilili oni. Ne verjamete? Kar poglejte si etiketo na steklenici nekoč najbolj prepoznavnega slovenskega piva, potem pa pojdite še na spletne strani kluba, ki mu je pivovarna že desetletja glavni sponzor - poučili vas bodo, da je kozorog že od vsega začetka zaščitni znak kluba in pivovarne Laško; pa čeprav imajo ti v blagovni znamki upodobljenega - gamsa. In za konec lahko preverite še spletni Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Tudi tam napačno trdijo, da gre za kozoroga.
Prispevek je objavljen v junijski številki Planinskega vestnika (2025).