Planinski vestnik, december 2013
Decembrsko temo meseca smo posvetili Pavli Jesihovi, vrhunski predvojni alpinistki. Njeno življenje in usodo je Slovensko mladinsko gledališče uprizorilo v predstavi Pavla nad prepadom. O predstavi in še o čem so pisali pisec igre Andrej E. Skubic, dramaturg Tomaž Toporišič, o igri smo se pogovarjali z režiserjem Matjažem Pograjcem, igralkami, ki so zaigrale njen lik ...
Decembrsko temo meseca smo posvetili Pavli Jesihovi, vrhunski predvojni
alpinistki. Njeno življenje in usodo je Slovensko mladinsko gledališče
uprizorilo v predstavi Pavla nad prepadom. O predstavi in še o čem so pisali
pisec igre Andrej E. Skubic, dramaturg Tomaž Toporišič, o igri smo se
pogovarjali z režiserjem Matjažem Pograjcem, igralkami, ki so zaigrale njen
lik ...
Za vas smo se pogovarjali z Mihom Habjanom, načelnikom Komisije za alpinizem
pri PZS in Tomom Drolcem, gorskim in industrijskim reševalcem.
Vabimo vas, da si preberete članke o turnem smučanju s Sandfeldkopfa v Avstriji, pohajkovanju po južni Grenlandiji, o zimovanju v Chamonixu in izletu na Orlovico, o 'pohodu' treh generacij na Triglav in izletu z otroki na Korošico ... in nenazadnje, spomnili smo se na 90 let Pavleta Šegule, ki jih je pred kratkim praznoval.
V rubriki Z nami na pot se bomo povzpeli na zanimive in manj poznane gore nad Tolminom ter spoznali Ojstrico z vseh strani.
Sledijo stalne rubrike: Varstvo narave, Novice iz vertikale, Novice iz tujine, Literatura, Planinska organizacija, TNP in V spomin.
Vsebina - Članki
PAVLA NAD PREPADOM 4
Pravi prijatelji so redki. Kdo je prerezal Pavlino vrv? Marta Krejan
Pavla in njen prepad. Bitke Pavle Jesih. Andrej E. Skubic
Predstava, navdihnjena z življenjem alpinistke. Pavla Jesih v gledališču. Tomaž Toporišič
"Smrt povprečnim, svoboda drugačnim". Režiser Matjaž Pograjc in pozabljena ženska. Marta Krejan
TURNO SMUČANJE 16
Bela prostranstva miru. Sandfeldkopf, 2920 m. Mitja Peternel
GRENLANDIJA 20
Slikovita dežela gora in ledu. Pohajkovanje po južni Grenlandiji. Jasna Kos
NARAVOVARSTVO 24
Voda je - vode ni? Problematika odvzema vode iz gorskih vodotokov. Peter Muck
PLANINSKO RAZMIŠLJANJE 26
Čigav je vrh? O državni meji. Andreja ErdlenZ NAMI NA POT 28
Po sledeh preteklosti. Gore nad Tolminom. Matija Turk
Opisi 33
Veliki Stador in Rdeči rob, s planine Kuhinja. Matija Turk
Visoč vrh, s Pologa. Matija Turk
Grušnica, čez planino Razor. Matija Turk
Mengore. Matija Turk
Ojstrica
Opisi 37
Ojstrica, čez Škarje. Bor Šumrada
Ojstrica, po Kopinškovi poti. Bor Šumrada
Ojstrica, čez Malo Ojstrico. Bor Šumrada
Ojstrica, od Kocbekovega doma. Bor Šumrada
POD MONT BLANC 41
Društveni sindikalni izlet v zibelko alpinizma. Francoski harem aktivnosti Chamonix. Anže Čokl
INTERVJU 44
V alpinizmu se učimo iz izkušenj in nesreč drugih. Pogovor z Mihom Habjanom. Sara Femec
Tri generacije na vrhu Triglava. Kako prepletene so lahko naše poti. Marta Jenko
ORLOVICA IN VELIKE DOLČICE 51
Beli kamni in zelene trave in ... Spet beli kamni in rumene trave in rdeči gozdovi. Aleš Nosan
INTERVJU 52
Gorski reševalec na gradbišču bloka 6 v TEŠ. Pogovor s Tomom Drolcem, industrijskim reševalcem. Vladimir Habjan
Z OTROKI V GORE 56
Na Korošico na nogomet. Družinska hoja je tudi doživljanje narave. Anica Podobnik
LEDNO PLEZANJE 58
Mrzel raj. Ledna dogodivščina v Rjukanu. Sebastjan Potočnik
VARSTVO NARAVE 60
Reševanje mesojede lepotice. Navadna mastnica. Dušan Klenovšek
ZELIŠČA NAŠIH GORA 61
Rastlina majhne rasti, a velike moči. Srčna moč (Potentilla erecta). Lovro Vehovar
OSEBNI JUBILEJ 62
Človek na mestu. Pavle Šegula in njegovih 90 let. France Malešič
NOVICE IZ VERTIKALE 64
NOVICE IZ TUJINE 66
LITERATURA 66
PLANINSKA ORGANIZACIJA 69
TNP 71
V SPOMIN 72
Uvodnik
Možače in lovače
Ali smem početi, kar hočem početi, ne da me pri tem popredalčkajo?!
Na enem od alpinističnih izobraževanj sem bila v skupini dvanajstih kandidatov edina ženska. Po celodnevnih manevrih z vrvjo, iskanju zasutih v plazu, reševanju iz ledeniških razpok, pri čemer smo morali vsi opraviti enake naloge, smo pri večerji razpravljali o razlogih za včlanitev v alpinistični klub. Eden od kandidatov je možato pojasnil, da so dekleta, ki se včlanijo, ali možače ali lovače. Drugi mu je pritrdil, češ da se, če že plezajo, tako ali tako samo "šlepajo"!
Nisem feministka in živim običajno družinsko življenje v času, ko naj bi bili vsi enakopravni in naj bi bila edina razlika med nami v tem, kako lulamo in kdo rojeva. Počnem, kar želim in zmorem v danih okoliščinah in nikomur ne škodim, a vendar: samo zaradi tega, ker sem ženska, ki jo zanimajo stvari, ki so od nekdaj, bog ve zakaj, moška domena, sem vtaknjena v enega od predalov omare, ki so jo "skup zbili" moški. In v tem predalu je vedno večja gneča; tu je ona svetlolasa jadralka, rjavolaska, ki vsak dan divja s svojim motorjem za motokros, klepeta z dirkačico, upokojenka, ki je ravno opravila izpit za motor, kupuje usnjene hlače ... Za one, ki opravljajo "moške" poklice, niti prostora ni!
Če še v 21. stoletju postavljamo grmade, koliko žensk je moralo zgoreti v preteklosti? Ozrimo se kakega pol stoletja nazaj: najdemo v raznih pomembnih zapisih veliko žensk? Ivana Kobilca, Alma Karlin, Angela Vode, Ljuba Prenner, triatlonka Ruth Podgornik in še vedno aktualni "čarovnica" Svetlana Makarovič in "pocestnica" Benka Pulko ... No, nekaj žensk je, a v primerjavi z moškimi le peščica; zagotovo ne zato, ker druge doma kuhajo žgance! Tudi astronavtka Sunita Williams je slovenske krvi - kdo jo pozna? Hermana Potočnika Noordunga pa trgajo na koščke, ker si ga lasti vsak kraj, v katerem je preživel del življenja.
Zakaj se sploh odzivati na take pripombe, o kakršnih pišem na začetku, boste morda rekli, saj vendar gre za malenkosti. Res je, ampak to bi bila malenkost, če bi šlo samo zame in če bi šlo zgolj za omenjen dogodek. Ne trdim, da gre pri vseh in vedno za enake razloge, ne sodim in ne presojam, le to, da se visoke petke in dereze ali motoristični škornji ne izključujejo, želim povedati.
V tej številki smo precej strani naše revije popisali z zgodbami alpinistke in poslovne ženske, ki je orala ledino in prestavljala mejnike na več področjih v času, kakršnega si ne želimo nikoli več. To je bil tudi čas, ki je nežnejši spol postavljal v senco močnejšega v veliko večji meri kot danes. Pavla Jesih, ena od zapostavljenih žensk, je resda imela to srečo, da je bila iz premožne družine, saj ji je to pomagalo pri uresničevanju želja, ampak to je bilo zanjo le sredstvo. Brez strasti, moči, znanja in poguma ne bi bilo Čopovega stebra. Njen nečak Josip Jesih je v pogovoru z Dušico Kunaver dejal: "Četudi z Jožom nista istočasno izstopila iz Stene, pomen Pavle za to ni nič manjši, saj Joža sam, brez nje, ne bi nikdar vstopil v neznano, najtežjo smer v Triglavski steni."
Pavla je ljubila gore, film in neodvisnost. Bila je povsem običajna ženska, ki pa ni želela igrati vloge, ki ji je bila določena, in si je upala početi tisto, po čemer je hrepenela. In v tem je bila prekleto dobra! V moškem svetu je o svojem in o sebi hotela odločati sama! Ravno zato smo lahko že zdavnaj brali o Klementu Jugu, zato vemo toliko o Jožu Čopu, zato je v Vitanju KSEVT (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij) in zato šele zdaj gledališka predstava o Pavli. Pavla Jesih ni pozabljena, le vrsta moških pred njo je bila zelo dolga.
Ampak, da je ženska, ki se ukvarja z nečim, kar diši po svobodi, adrenalinu, recimo po moškem, še danes popredalčkana!? Le kaj bi odgovorila Pavla na vprašanje, ali je možača ali lovača?
Upati (si). V obeh pomenih je to tisto, kar naj vas vodi v prihajajočem letu, bralke in bralci. Pa naj gre za "upati si" narediti pravi korak v pravem trenutku ali "upanje", ki naj ne ugasne, če si želimo izpolniti sanje. Upale so si in upali so ter upale so in upali so si. Tako naj bo tudi v prihodnje, saj nas ravno razlike delajo popolne! Samo skupaj smo celota, ki jo stroka imenuje človeštvo. Tudi Planinski vestnik si upa biti tisto, kar je bil do zdaj: pisan, strokoven, poljuden, koristen, spodbujajoč in pomirjujoč, razvedrilo, nasvet in predlog.
Marta Krejan
Vabimo vas, da si preberete članke o turnem smučanju s Sandfeldkopfa v Avstriji, pohajkovanju po južni Grenlandiji, o zimovanju v Chamonixu in izletu na Orlovico, o 'pohodu' treh generacij na Triglav in izletu z otroki na Korošico ... in nenazadnje, spomnili smo se na 90 let Pavleta Šegule, ki jih je pred kratkim praznoval.
V rubriki Z nami na pot se bomo povzpeli na zanimive in manj poznane gore nad Tolminom ter spoznali Ojstrico z vseh strani.
Sledijo stalne rubrike: Varstvo narave, Novice iz vertikale, Novice iz tujine, Literatura, Planinska organizacija, TNP in V spomin.
Kot prilogo k zadnji številki smo vam spet pripravili vodniček, tokrat po poteh
na severni strani Kanina.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.
Kazalo PV, december 2013 (882,30 KB)
Kazalo Vodnik Kanin s severa (294,80 KB)
Uredništvo Planinskega vestnika
--------------------------------------------
Planinski vestnik, december 2013, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.
Kazalo PV, december 2013 (882,30 KB) Kazalo Vodnik Kanin s severa (294,80 KB)Uredništvo Planinskega vestnika
--------------------------------------------
Planinski vestnik, december 2013, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.
Vsebina - Članki
PAVLA NAD PREPADOM 4
Pravi prijatelji so redki. Kdo je prerezal Pavlino vrv? Marta Krejan
Pavla in njen prepad. Bitke Pavle Jesih. Andrej E. Skubic
Predstava, navdihnjena z življenjem alpinistke. Pavla Jesih v gledališču. Tomaž Toporišič
"Smrt povprečnim, svoboda drugačnim". Režiser Matjaž Pograjc in pozabljena ženska. Marta Krejan
TURNO SMUČANJE 16
Bela prostranstva miru. Sandfeldkopf, 2920 m. Mitja Peternel
GRENLANDIJA 20
Slikovita dežela gora in ledu. Pohajkovanje po južni Grenlandiji. Jasna Kos
NARAVOVARSTVO 24
Voda je - vode ni? Problematika odvzema vode iz gorskih vodotokov. Peter Muck
PLANINSKO RAZMIŠLJANJE 26
Čigav je vrh? O državni meji. Andreja ErdlenZ NAMI NA POT 28
Po sledeh preteklosti. Gore nad Tolminom. Matija Turk
Opisi 33
Veliki Stador in Rdeči rob, s planine Kuhinja. Matija Turk
Visoč vrh, s Pologa. Matija Turk
Grušnica, čez planino Razor. Matija Turk
Mengore. Matija Turk
Ojstrica
Opisi 37
Ojstrica, čez Škarje. Bor Šumrada
Ojstrica, po Kopinškovi poti. Bor Šumrada
Ojstrica, čez Malo Ojstrico. Bor Šumrada
Ojstrica, od Kocbekovega doma. Bor Šumrada
POD MONT BLANC 41
Društveni sindikalni izlet v zibelko alpinizma. Francoski harem aktivnosti Chamonix. Anže Čokl
INTERVJU 44
V alpinizmu se učimo iz izkušenj in nesreč drugih. Pogovor z Mihom Habjanom. Sara Femec
Tri generacije na vrhu Triglava. Kako prepletene so lahko naše poti. Marta Jenko
ORLOVICA IN VELIKE DOLČICE 51
Beli kamni in zelene trave in ... Spet beli kamni in rumene trave in rdeči gozdovi. Aleš Nosan
INTERVJU 52
Gorski reševalec na gradbišču bloka 6 v TEŠ. Pogovor s Tomom Drolcem, industrijskim reševalcem. Vladimir Habjan
Z OTROKI V GORE 56
Na Korošico na nogomet. Družinska hoja je tudi doživljanje narave. Anica Podobnik
LEDNO PLEZANJE 58
Mrzel raj. Ledna dogodivščina v Rjukanu. Sebastjan Potočnik
VARSTVO NARAVE 60
Reševanje mesojede lepotice. Navadna mastnica. Dušan Klenovšek
ZELIŠČA NAŠIH GORA 61
Rastlina majhne rasti, a velike moči. Srčna moč (Potentilla erecta). Lovro Vehovar
OSEBNI JUBILEJ 62
Človek na mestu. Pavle Šegula in njegovih 90 let. France Malešič
NOVICE IZ VERTIKALE 64
NOVICE IZ TUJINE 66
LITERATURA 66
PLANINSKA ORGANIZACIJA 69
TNP 71
V SPOMIN 72
Uvodnik
Možače in lovače
Ali smem početi, kar hočem početi, ne da me pri tem popredalčkajo?!
Na enem od alpinističnih izobraževanj sem bila v skupini dvanajstih kandidatov edina ženska. Po celodnevnih manevrih z vrvjo, iskanju zasutih v plazu, reševanju iz ledeniških razpok, pri čemer smo morali vsi opraviti enake naloge, smo pri večerji razpravljali o razlogih za včlanitev v alpinistični klub. Eden od kandidatov je možato pojasnil, da so dekleta, ki se včlanijo, ali možače ali lovače. Drugi mu je pritrdil, češ da se, če že plezajo, tako ali tako samo "šlepajo"!
Nisem feministka in živim običajno družinsko življenje v času, ko naj bi bili vsi enakopravni in naj bi bila edina razlika med nami v tem, kako lulamo in kdo rojeva. Počnem, kar želim in zmorem v danih okoliščinah in nikomur ne škodim, a vendar: samo zaradi tega, ker sem ženska, ki jo zanimajo stvari, ki so od nekdaj, bog ve zakaj, moška domena, sem vtaknjena v enega od predalov omare, ki so jo "skup zbili" moški. In v tem predalu je vedno večja gneča; tu je ona svetlolasa jadralka, rjavolaska, ki vsak dan divja s svojim motorjem za motokros, klepeta z dirkačico, upokojenka, ki je ravno opravila izpit za motor, kupuje usnjene hlače ... Za one, ki opravljajo "moške" poklice, niti prostora ni!
Če še v 21. stoletju postavljamo grmade, koliko žensk je moralo zgoreti v preteklosti? Ozrimo se kakega pol stoletja nazaj: najdemo v raznih pomembnih zapisih veliko žensk? Ivana Kobilca, Alma Karlin, Angela Vode, Ljuba Prenner, triatlonka Ruth Podgornik in še vedno aktualni "čarovnica" Svetlana Makarovič in "pocestnica" Benka Pulko ... No, nekaj žensk je, a v primerjavi z moškimi le peščica; zagotovo ne zato, ker druge doma kuhajo žgance! Tudi astronavtka Sunita Williams je slovenske krvi - kdo jo pozna? Hermana Potočnika Noordunga pa trgajo na koščke, ker si ga lasti vsak kraj, v katerem je preživel del življenja.
Zakaj se sploh odzivati na take pripombe, o kakršnih pišem na začetku, boste morda rekli, saj vendar gre za malenkosti. Res je, ampak to bi bila malenkost, če bi šlo samo zame in če bi šlo zgolj za omenjen dogodek. Ne trdim, da gre pri vseh in vedno za enake razloge, ne sodim in ne presojam, le to, da se visoke petke in dereze ali motoristični škornji ne izključujejo, želim povedati.
V tej številki smo precej strani naše revije popisali z zgodbami alpinistke in poslovne ženske, ki je orala ledino in prestavljala mejnike na več področjih v času, kakršnega si ne želimo nikoli več. To je bil tudi čas, ki je nežnejši spol postavljal v senco močnejšega v veliko večji meri kot danes. Pavla Jesih, ena od zapostavljenih žensk, je resda imela to srečo, da je bila iz premožne družine, saj ji je to pomagalo pri uresničevanju želja, ampak to je bilo zanjo le sredstvo. Brez strasti, moči, znanja in poguma ne bi bilo Čopovega stebra. Njen nečak Josip Jesih je v pogovoru z Dušico Kunaver dejal: "Četudi z Jožom nista istočasno izstopila iz Stene, pomen Pavle za to ni nič manjši, saj Joža sam, brez nje, ne bi nikdar vstopil v neznano, najtežjo smer v Triglavski steni."
Pavla je ljubila gore, film in neodvisnost. Bila je povsem običajna ženska, ki pa ni želela igrati vloge, ki ji je bila določena, in si je upala početi tisto, po čemer je hrepenela. In v tem je bila prekleto dobra! V moškem svetu je o svojem in o sebi hotela odločati sama! Ravno zato smo lahko že zdavnaj brali o Klementu Jugu, zato vemo toliko o Jožu Čopu, zato je v Vitanju KSEVT (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij) in zato šele zdaj gledališka predstava o Pavli. Pavla Jesih ni pozabljena, le vrsta moških pred njo je bila zelo dolga.
Ampak, da je ženska, ki se ukvarja z nečim, kar diši po svobodi, adrenalinu, recimo po moškem, še danes popredalčkana!? Le kaj bi odgovorila Pavla na vprašanje, ali je možača ali lovača?
Upati (si). V obeh pomenih je to tisto, kar naj vas vodi v prihajajočem letu, bralke in bralci. Pa naj gre za "upati si" narediti pravi korak v pravem trenutku ali "upanje", ki naj ne ugasne, če si želimo izpolniti sanje. Upale so si in upali so ter upale so in upali so si. Tako naj bo tudi v prihodnje, saj nas ravno razlike delajo popolne! Samo skupaj smo celota, ki jo stroka imenuje človeštvo. Tudi Planinski vestnik si upa biti tisto, kar je bil do zdaj: pisan, strokoven, poljuden, koristen, spodbujajoč in pomirjujoč, razvedrilo, nasvet in predlog.
Marta Krejan