Planinska zveza Slovenije predstavila edicije Planinske založbe PZS 2013

Danes, 16. oktobra, je na Planinski zvezi Slovenije potekala novinarska konferenca, na kateri so generalni sekretar PZS Matej Planko, alpinist in pisatelj Viki Grošelj ter urednik zemljevida Šaleška dolina z okolico Milan Domitrovič predstavili edicije Planinske založbe PZS, ki jih je PZS izdala v letošnjem letu.
Na novinarski konferenci PZS, z leve Milan Domitrovič, Matej Planko, Viki Grošelj, Irena Mrak, foto Zdenka Mihelič
Med predstavljenimi edicijami zagotovo najbolj izstopa prav Grošljeva knjiga Velikani Himalaje, ki predstavlja prvi popolni pregled dosežkov slovenskih alpinistov na štirinajstih najvišjih vrhovih sveta.

Pomemben del Planinske zveze Slovenije je osveščanje, izobraževanje in informiranje planincev, ljubiteljev gora ter vse javnosti o gorah in varnejšemu obiskovanju gora ... tudi prek izdajanja planinske literature, vodnikov, zemljevidov. Hkrati pa želi PZS z izdajanjem leposlovnih knjig in drugih izdelkov ponuditi planincem in ostalim nekaj več. V uvodu je generalni sekretar PZS Matej Planko poudaril pomembne korake pri sodelovanju med RTV Slovenija in Planinsko zvezo Slovenije. Velika gledanost oddaj s planinsko vsebino in prav filmov iz TV-serije Velikani Himalaje izpod rok Vikija Grošlja, ki so plod sodelovanja med RTV in PZS, pa kažejo na to, da so planine in gore tiste, ki ljudi povezujejo, navdihujejo in združujejo.

Knjiga VELIKANI HIMALAJE. To je že štirinajsta knjiga vrhunskega alpinista, himalajca, gorskega reševalca in gorskega vodnika Vikija Grošlja. V njej je predstavil vseh štirinajst najvišjih vrhov sveta, 14 osemtisočakov, in orisal zgodovino vzponov nanje s posebnim poudarkom na delovanju slovenskih alpinistov, ki so se z izjemnimi dosežki v Himalaji povzpeli na sam svetovni vrh. Letos se po osmih letih od prvega filma o Makaluju (prvi osemtisočak za Slovenijo) zaključuje tudi istoimenska TV-serija o vseh 14 osemtisočakih. Še zadnje kadre o zadnjem izmed 14 filmov odhaja ekipa z Vikijem Grošljem na čelu v Himalajo snemati ta petek, 18. oktobra 2013. Zadnje kadre filma Annapurna (to je bil tudi zadnji izmed 14 osemtisočakov za Slovenijo) bodo snemali tudi na območju Mananga, kjer je leta 1979 PZS ustanovila Slovensko gorniško šolo. Avtor knjige Viki Grošelj se je ob izdaji knjige in predstavitvi le-te zahvalil med drugim vsem sodelavcem, ki so prispevali fotografije, nekateri izmed njih so bili prisotni tudi na novinarski konferenci. Knjigo je avtor posvetil Slovencem, ki so preminuli v Himalaji, pa tudi trem prijateljem iz tujine, ki so prav tako ostali pod najvišjimi gorami sveta. Knjigo Velikani Himalaje, istoimensko razstavo v avli RTV Slovenija in TV-serijo želi Grošelj zaključiti v letošnjem letu, saj je leto 2013 polno posebnih obletnic, med najpomembnejšimi pa je avtor izpostavil 120-letnico organiziranega planinstva na Slovenskem in s tem PZS ter 50-letnico Komisije za odprave v tuja gorstva PZS, pod okriljem katere so delovale praktično vse odprave. Viki Grošelj je vse zbrane povabil še na predpremiero 13. in 14. filma iz sklopa TV-serije Velikani Himalaje, ki bo 20. decembra 2013 v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

PLANINSKI ZEMLJEVID POLHOGRAJSKO HRIBOVJE 1 : 25.000 je Planinska zveza Slovenije izdala v začetku leta. Pričakovali pa smo ga z veseljem, saj je bil poprejšnji razprodan. Pokriva celotno območje Polhograjskega hribovja; na severu seže karta do Škofje Loke, na jugu do Smrečja in Lesnega Brda, na vzhodu do Dvora in na zahodu do Žirovskega vrha. Območje je razdeljeno na osem večjih reliefnih enot: Osrednje Polhograjsko hribovje, Zahodno Polhograjsko hribovje, Severno Polhograjsko hribovje, Butajnovsko-samotorška kraška planota, Kraški ravnik pri Toškem Čelu, Nizko hribovje na jugu, Žlebsko gričevje, Razširjeni deli dolin Gradaščice, Horjulščice in Šujice. Urednik zemljevida je Bogdan Seliger, karto pa je predstavil generalni sekretar PZS Matej Planko. Planinski zemljevid se dopolnjuje z vodnikom PZS Polhograjsko hribovje avtorja Božidarja Lavriča, označene pa ima tudi obhodnice (krožne in vezne planinske poti), ki so označene tudi na terenu. Poteki vseh planinskih poti so urejeni na osnovi GPS posnetkov. Pri projektu so sodelovali še Katarina Kotnik, urednica podatkov planinskih poti Odboru za planinske poti Meddruštvenega odbora planinskih društev Ljubljana, Božidar Lavrič, člani planinskih društev: Gorenja vas, Medvode, Blagajana - Polhov Gradec, Škofja loka, Pošta Telekom, Horjul.

PLANINSKI ZEMLJEVID ŠALEŠKA DOLINA Z OKOLICO 1 : 50.000 je izšel letos poleti. Dosedanji planinski zemljevidi Planinske založbe PZS niso pokrili celotnega območja, kjer je umeščen zemljevid Šaleška dolina z okolico. Zato je na pobudo lokalnih planinskih društev Planinska zveza Slovenije sprejela odločitev za izdelavo karte, ki jo je predstavil njen urednik Milan Domitrovič. Novi planinski zemljevid seže od Vranskega do Celja (spodnja Savinjska dolina) na jugu in na severu od Prevalj do Vuzenice (vse do avstrijske meje). Na zemljevidu so planinsko zanimive Dobrovlje, Mozirske planine (Golte), Smrekovec, Uršlja gora, Košenjak, zahodni del Kozjaka preko Drave, zahodno Pohorje, Paški Kozjak in gričevje Ponikvanske planote s kraškimi posebnostmi. V osrednjem delu karte je Šaleška dolina z Velenjem in Šoštanjem, proti severu Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, na jugu pa Žalec in Celje.  Na karti je precej planinskih obhodnic in transverzalnih poti: Slovenska planinska pot, E6, Šaleška pot, Koroška pot, Savinjska pot, Vinskogorska pot, Andraška pot, Martinova pot, Pot okoli Mute in še kakšna. »Novosti karte so: da je bila narejena iz elektronskih podatkov baze katastra planinskih poti, kjer so vse poti izmerjene z napravami za geo-pozicioniranje. Poleg planinskih koč in poti so na karto dodana plezališča in plezalni poligoni, torej objekti planinske infrastrukture. Precejšen del zadnje strani karte je namenjen predstavitvi občin z območja karte, ki so pristopile k sofinanciranju karte. Nekateri opisi na zadnji stani karte pa so tudi v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku,« je dejal urednik Domitrovič.

Na koncu je generalni sekretar PZS predstavil še PLANINSKI KOLEDAR za leto 2014, koledar PLANINSKA DOŽIVETJA, v katerem so najlepše fotografije, ki so bile izbrane na letošnjem razpisu Planinske zveze Slovenije, in predstavljajo del gorske narave v različnih letnih časih.

V letošnjem letu je predviden izid še ene knjige v okviru Planinske založbe PZS, a o tem pa vas bomo pravočasno seznanili.

Zdenka Mihelič