Planinska zveza Slovenije predstavila letošnje edicije Planinske založbe PZS

Pomemben del Planinske zveze Slovenije je osveščanje, izobraževanje in informiranje planincev, ljubiteljev gora ter vse javnosti o gorah in predvsem o varnejšemu obiskovanju gora ... tudi prek izdajanja planinske literature, vodnikov, zemljevidov. Hkrati pa želi PZS ponuditi planincem in ostalim nekaj več - tako izdaja tudi leposlovne knjige.

VODNIK SLOVENSKA PLANINSKA POT. To je vodnik, ki bralce najbolj neposredno seznani s traso najstarejše vezne poti pri nas in v Evropi. Pot, ki v letu 2013 praznuje 60-letnico odprtja, povezuje najzanimivejše predele slovenskega gorskega sveta in nam predstavi vse pomembnejše planinske koče od njenega začetka v Mariboru do cilja v Ankaranu. Po več ponatisih vodnika Jožeta Dobnika in dolgih letih premora smo znova dobili povsem novi vodnik. Avtorja vodnika sta Andraž Poljanec in pokojni Milenko Arnejšek - Prle, vodnik pa je uredil Mitja Košir. Kot je dejal predsednik Založniškega odbora Planinske založbe pri Upravnem odboru Planinske zveze Slovenije Božidar Lavrič, je »ta vodnik drugačen tudi po tehniški izvedbi, saj so slike, ki opisujejo tekst, smotrno razporejene po vsebini in ne več združene na tako imenovanih ovitih polah.« Avtor Poljanec je med drugim poudaril tudi, da »so v vodniku upoštevane vse spremembe od Dobnikovega vodnika, tako v visokogorju kot v sredogorju, kjer je raznih sprememb poti še več. Ob tem moram pohvaliti markaciste PZS, ki zelo ažurno reagirajo na vsako spremembo v naravi glede poti in vse prav tako hitro jih tudi popravijo ali na novo uredijo.«

Letos je v Planinski založbi PZS izšel tudi novi PLEZALNI VODNIK KAMNIŠKA BISTRICA. Stari vodnik, ki je izšel leta 1995, je pošel že dolgo nazaj. Novi vodnik je natisnjen na preko 400 straneh s 30 odstotki več strani in smeri od prvega. Vsebuje 121 skic in shem, 94 fotografij in 46 barvnih prilog. Avtorji vodnika (Tone Golnar, Silvij Morojna, Bojan Pollak in drugi) so se potrudili posodobiti sheme nekaterih prosto preplezanih klasičnih smeri in poleg tehničnih ocen dodati tudi proste. Na hrbtni strani vodnika je pregleden zemljevid območja. Vodnik, ki popisuje kar 443 smeri in variant, je predstavil eden izmed avtorjev vodnika, Tone Golnar, ki je tudi sicer uredil skoraj vse plezalne vodnike, ki so izšli v zadnjih 14 letih v Planinski založbi PZS. »Nihče, ki tega dela ne pozna pobliže, si ne more predstavljati, kakšno kiklopsko delo je to. Zato vsa pohvala avtorjem. Naj povem še, da so plezalni vodniki kljub konkurenci na internetu še vedno temeljna usmeritev Planinske založbe,« je dejal Božidar Lavrič.

GOLA GORA, Nanga Parbat (8125 m), druga, dopolnjena izdaja. Avtor Viki Grošelj se je za ponatis odločil ne le zato, ker je prva izdaja razprodana, ampak predvsem zaradi novih osebnih soočanj z Nanga Parbatom. Kot član snemalne ekipe, ki je pripravljala deseti film o gori za TV serijo Velikani Himalaje, se je udeležil lanske odprave (vodja: Irena Mrak) na ta 8125 metrov visoki vrh.

Na šestdeset na novo dodanih straneh opisuje svoje napete, razburljive, poučne, predvsem pa lepe in globoko doživete dneve na pobočjih Nanga Parbata ter pod njim. To je bila odprava, na kateri sta Irena Mrak in Mojca Švajger dosegli enega največjih uspehov v zgodovini ženskega plezanja v Himalaji. Gre za dramatično in napeto poročilo »iz prve roke«. Obenem pa dodani tekst logično in smiselno zaključuje Grošljeva večdesetletna srečevanja in soočanja s to mogočno goro ali kot pravi sam: »Nekatere stvari, ljudje, dogodki in kraji nam prihajajo naproti vse življenje. Včasih jih poiščemo sami, še večkrat oni nas. Meni se to dogaja z Nanga Parbatom od trenutka, ko sem v osnovni šoli za domačo nalogo napisal spis z naslovom Moj vzornik - Herman Buhl. Od vseh mojih osnovnošolskih zvezkov izpred več kot štiridesetih let, se je po naključju ohranil le-ta. Sicer pa je to prvi ponatis kakšne moje knjige. Dodal sem mu obsežen dodatek, ki dosežke bistveno obogati. Naj povem, da je Ireninemu in Mojčinemu vzponu po Diamirski steni veliko pozornost namenil American Alpine Journal, ki je nedavno izšel.« Kot je dejala alpinistka Irena Mrak na novinarski konferenci, je »Viki simpatično opisal dogajanje v bazi in na gori, zelo lepo je zaokrožil naše slovenske uspehe in najin vzpon. Zagotovo pa uspehov še nismo zaključili.« Druga, dopolnjena izdaja, ki je posvečena spominu na Tomaža Humarja (enemu izmed štirih velikih imen plezanja v Himalaji v tej knjigi) vsebuje 260 strani in 130 fotografij.
Irena Mrak in Mojca Švajger sta ena redkih ženskih alpinističnih navez, tako v slovenskem kot svetovnem merilu. Ženskam v alpinizmu ni lahko, velikokrat se spoprijemajo s predsodki. Avgusta lani sta v alpskem slogu preplezali izjemno zahtevno 3100 metrov visoko steno himalajskega očaka Nanga Parbata. Gora ubijalka ni prizanesla niti njima. Letos sta se spoprijeli z osemtisočakom Gašerbrumom I (8068 m), ki pa ju ni spustil k sebi na vrh, razmere so bile preslabe.

Planinska zveza Slovenije je izdala tud že koledarja za naslednje leto. Za 2013 smo pripravili dva PLANINSKA KOLEDARJA: Pozdrav z gora in Utrinki slovenskega planinstva. Slednjega je Planinska zveza Slovenije izdala ob praznovanju 120-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji, ki bo naslednje leto. Koledarja je predstavil generalni sekretar PZS Matej Planko, ki je omenil, da tematski koledar za 2013 predstavlja uvod v praznovanje in vse dogodke naslednje leto ob 120-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, katerega naslednica je Planinska zveza Slovenije.  V koledarju Pozdrav z gora 2013 (Greetings from the mountains 2013) so izbrane fotografije, ki so bile objavljene v Planinskem vestniku, predstavljen pa je tudi sam Planinski vestnik, najstarejša revija na Slovenskem, ki izhaja že vse od leta 1895. Koledar ob 120-letnici organiziranega planinstva v Sloveniji smo pripravili v sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem in z izbranimi fotografijami, poslanimi na natečaj PZS. Preplet sedanjosti s preteklostjo ter zgodovinski pregled  z arhivskimi fotografijami in opisi dogajanja (v slovenskem in angleškem jeziku) skozi 120 let planinske organizacije daje vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru. 

Konec oktobra se zaključuje mandat sedanjega založniškega odbora Planinske založbe PZS, ki ga je 14 let uspešno vodil Božidar Lavrič. V tem času je bilo izdanih kar 181 edicij PZS - planinskih in plezalnih vodnikov, strokovne in leposlovne literature, zemljevidov 1:50.000 in 1:25.000 ...., ponatisov in dopolnjenih izdaj. Zares lepo število izdanih edicij, kljub temu, da smo v teh letih za vedno izgubili štiri pomembne planinske pisce, med njimi tudi Tineta Miheliča. Pa vendar, odzval se je mladi rod piscev za pisanje planinskih vodnikov in ostale literature, tako da se za pestro dejavnost Planinske založbe ni bati, in bo gotovo tudi v bodoče v ponos PZS.