Sledi časa: Meja na razvodnici - na 1. programu Radia Slovenija
Meja na razvodnici v nasprotju z večino planinskih vodnikov prinaša opise in dostope do vseh glavnih mejnikov rapalske meje, ki se nahajajo na ozemlju Slovenije, v oddaji Sledi časa pa sta ga predstavila avtor Dušan Škodič in predsednik Zgodovinskega društva Rapalska meja Grega Žorž. Oddaji, ki je bila na sporedu v nedeljo, 31. oktobra, lahko prisluhnete v spletnem arhivu 1. programa Radia Slovenija.
Druženje mejnih organov Italije in Jugoslavije z naključno planinko, Bogatinsko sedlo, 1939 (fotografijo obarvalo Zgodovinsko društvo Rapalska meja) (foto Michele Di Bartolomeo)
Rapalsko mejo oziroma rapalsko obdobje umeščamo v čas med obema svetovnima vojnama. Konec prve svetovne vojne je Italija izsilila podpis mirovnega sporazuma, ki ji je dal pravno podlago za zasedbo dela razpadajoče avstro-ogrske monarhije, to pa je bil po večini zahodni del nastajajoče države, pozneje Kraljevine SHS.
Leta 1920 so tako podpisali Rapalsko pogodbo, s katero je Italija dosegla razmejitve, ki so sovpadale z njenimi strateškimi željami in cilji. Tako si je zavarovala Padsko nižino in dobila tretjino slovenskega etničnega ozemlja, Istro in del Dalmacije, v zameno pa je priznala Kraljevino SHS. Negativne posledice te pogodbe pa je nosilo predvsem slovensko prebivalstvo, ki je bilo odrezano od drugega slovenskega ozemlja. Posledice pa so nosili tudi prebivalci Istre in dela Dalmacije. Še pred nastopom fašizma v Italiji so se na zasedenih območjih začeli raznarodovalni pritiski, ki so se pozneje še stopnjevali. Nova meja je globoko zarezala na vsa področje življenja, v samo identiteto naroda, v gospodarstvo in vsa druga področja. Nastajanje nove meje, zgodbe, povezane z njo, bomo spoznali skozi zapis v knjigi, planinskem vodniku Meja na razvodnici.
Ob stoti obletnici Rapalske pogodbe je Dušan Škodič napisal planinsko-zgodovinski vodnik z naslovom Meja na razvodnici, ki v nasprotju z večino planinskih vodnikov prinaša opise in dostope do vseh glavnih mejnikov rapalske meje, ki se nahajajo na ozemlju Slovenije. V knjigi je zbranih 61 izletov in gorskih tur od Peči na zahodni tromeji do Paravičeve mize na hrvaški meji. Obsežno delo raziskav, zbiranja arhivskega in drugega gradiva je dalo rezultate, vidne v knjigi, ki je odličen vodnik za raziskovanje tega ne tako oddaljenega, a za marsikoga neznanega obdobja.
Nekaj zanimivih reportaž, recenzij in intervjujev o vodniku Meja na razvodnici najdete tudi na spodnjih povezavah:
Nova spoznanja o nekdanji zelo krivični meji za Slovenke in Slovence (Siol.net)
Le ljubezen je bila enaka na obeh straneh meje (Večer)
Rapalska meja in vodnik Meja na razvodnici (Radio Ognjišče)
Po glavnih mejnikih rapalske meje (Gorenjski glas)
Meja na razvodnici (Gorenjski glas)
Leta 1920 so tako podpisali Rapalsko pogodbo, s katero je Italija dosegla razmejitve, ki so sovpadale z njenimi strateškimi željami in cilji. Tako si je zavarovala Padsko nižino in dobila tretjino slovenskega etničnega ozemlja, Istro in del Dalmacije, v zameno pa je priznala Kraljevino SHS. Negativne posledice te pogodbe pa je nosilo predvsem slovensko prebivalstvo, ki je bilo odrezano od drugega slovenskega ozemlja. Posledice pa so nosili tudi prebivalci Istre in dela Dalmacije. Še pred nastopom fašizma v Italiji so se na zasedenih območjih začeli raznarodovalni pritiski, ki so se pozneje še stopnjevali. Nova meja je globoko zarezala na vsa področje življenja, v samo identiteto naroda, v gospodarstvo in vsa druga področja. Nastajanje nove meje, zgodbe, povezane z njo, bomo spoznali skozi zapis v knjigi, planinskem vodniku Meja na razvodnici.
Ob stoti obletnici Rapalske pogodbe je Dušan Škodič napisal planinsko-zgodovinski vodnik z naslovom Meja na razvodnici, ki v nasprotju z večino planinskih vodnikov prinaša opise in dostope do vseh glavnih mejnikov rapalske meje, ki se nahajajo na ozemlju Slovenije. V knjigi je zbranih 61 izletov in gorskih tur od Peči na zahodni tromeji do Paravičeve mize na hrvaški meji. Obsežno delo raziskav, zbiranja arhivskega in drugega gradiva je dalo rezultate, vidne v knjigi, ki je odličen vodnik za raziskovanje tega ne tako oddaljenega, a za marsikoga neznanega obdobja.
| Tako in še obširneje in fotografsko bogato je oddajo Sledi časa napovedal avtor Milan Trobič, ki je kot sogovornika gostil avtorja vodnika Meja na razvodnici Dušana Škodiča in predsednika Zgodovinskega društva Rapalska meja Grego Žorža. Vabljeni k poslušanju oddaje v spletnem arhivu 1. programa Radia Slovenija. |
Nekaj zanimivih reportaž, recenzij in intervjujev o vodniku Meja na razvodnici najdete tudi na spodnjih povezavah:
Nova spoznanja o nekdanji zelo krivični meji za Slovenke in Slovence (Siol.net)
Le ljubezen je bila enaka na obeh straneh meje (Večer)Rapalska meja in vodnik Meja na razvodnici (Radio Ognjišče)
Po glavnih mejnikih rapalske meje (Gorenjski glas)
Meja na razvodnici (Gorenjski glas)