Planinski vestnik - 120 let z nami na planinskih poteh (vabilo)

V počastitev častitljivih 120 let Planinskega vestnika vas vabimo na priložnostno prireditev, ki bo v soboto, 18. aprila 2015, ob 19. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. V pogovoru z izbranimi sogovorniki bomo osvetlili vlogo in pomen Planinskega vestnika, najstarejše slovenske revije, na ogled bo tudi razstava o njegovi zgodovini, poslanstvu in dejavnosti.

Prva številka Planinskega vestnika je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8. februarja 1895. Najstarejši slovenski redno izhajajoči mesečnik je tako spremljevalec planincev že vse od časa Jakoba Aljaža. Skupaj s prvimi redkimi bralci je prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal o odprtju naših prvih poti v visokogorje … in pozneje podoživljal drznost prvih plezalcev doma, ko je dozorel čas, pa tudi na najvišjih vrhovih sveta. Planinski vestnik se je veselil ob postavljanju pomembnih zgodovinskih mejnikov in iskreno žalostil ob tragiki, neizbežnem delu vseh uspešnih zgodb. V vseh obdobjih svojega izhajanja je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev, danes pa predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije.

Ob 120-letnici Planinskega vestnika so povedali ...
(objavljeno v Planinskem vestniku 2/2015)

Bojan Rotovnik, predsednik Planinske zveze Slovenije: "Planinski vestnik je v svoji bogati zgodovini uspešno združeval vsebine, ki so zanimive za širok krog ljubiteljev gora z vsebinami, ki so pomembne za planinsko organizacijo. Verjamem, da bo Planinski vestnik tudi v prihodnje ohranjal primerno razmerje med raznovrstno planinsko tematiko in tako še naprej ostal osrednja slovenska revija s področja planinstva, obenem pa tudi revija planinske organizacije –  in to bi tudi bila moja osrednja želja ob 120-letnici revije. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem, ki so od začetkov do danes kakorkoli sodelovali pri ustvarjanju spoštljive tradicije Planinskega vestnika."

Dušan Jelinčič, novinar, pisatelj in alpinist: "Planinski vestnik je večno mlada revija, ker temelji na barvah. Njegova harmonična sestava ustvarja sanjavost, ki ti pričara naravo, nebo in daljna obzorja. Barvna je naslovnica, barvne so slike v notranjosti, v raznih odtenkih pa so tudi barvni prispevki, ki sestavljajo njegovo vsebino. Iz teh barv pa veje svež zrak naših gozdov, rezka sapa naših sten, zarja oddaljene narave, ki ti je v trenutku domača. Planinski vestnik, ki pri meni doma domuje že desetletja (še vse stare izdaje hranim, vezane v častitljive lepenkaste črnozelene obloge), ima čudno alkimijo: na izzivalno belih listih se bohotijo gorske steze, zeleni travniki in tako domača pokrajina, da bi kar stopil vanjo, in že bi se že znašel tam, kjer si zagotovo nekoč že bil. Planinski vestnik te popelje na naše, od generacij sanjačev že desetletja zlizane stene, potem te potegne v kraško vasico, nato te dvigne do himalajskih prerij ter te spet nežno spusti na nam tako znana razpotja. In veš, da tudi ko si se povzpel do višav, boš vselej doma, saj ti bodo prišli naproti prijatelji, ki soustvarjajo tvoj vsakdan. In dejansko sem se še kot otrok tresel ob tedaj nepredstavljivih vzponih Klementa Juga – stare Planinske vestnike sem imel vezane v častitljive lepenkaste črnozelene obloge –, se veselil herojskih časov prvih tedaj jugoslovanskih odprav v tuja gorstva ter se tako naposled podal na pot, ki te pelje navzgor le zato, da bi se nato spet le vrnil k izhodišču. Planinski vestnik mi je bil vselej trden prijatelj na tem večnem rondoju, njegova pot pa se na srečo še ni ustavila."

Tomo Virk, književnik, literarni teoretik, esejist, prevajalec: "S Planinskim vestnikom sem se spoprijateljil pri štirinajstih letih. Tedaj sem poletja preživljal na Češki koči in v deževnih dnevih požiral vezane stare letnike te žlahtne, že takrat legendarne revije. Povsem me je prevzela in med drugim navdušila za alpinizem. Pozneje so me pritegovale še druge vsebine novejših in starejših letnikov: literarne (malo po prvi svetovni vojni je Planinski vestnik v nekaterih literarnih krogih veljal za najboljšo literarno revijo), potopisne, kulturnozgodovinske in celo filozofske. Do danes sem se dodobra prepričal, da ta odlična revija s svojo dolgo zgodovino ne pomeni le osrednjega stebra gorniške kulture, temveč je tudi eden najpomembnejših kulturnih in kulturnozgodovinskih dokumentov, kar jih Slovenci imamo."

Marjeta Keršič Svetel, nekdanja članica uredništva Planinskega vestnika, novinarka, naravovarstvenica, urednica televizijske oddaje Gore in ljudje: "Da neka revija tako rekoč neprekinjeno izhaja 120 let, je velik dosežek. 120 let Planinskega vestnika je obletnica, ki bi jo morali uvrstiti med pomembne kulturne mejnike. Kajti naša planinska revija v resnici je kulturni dosežek! Seveda se je Planinski vestnik od svojih začetkov zelo spremenil, tako po podobi kot po vsebini. Toda še zmeraj je planinski – revija je posvečena početju v gorah, ki je sicer za vsakogar malo drugačna ljubezen, ki pa ima vendarle pri vseh gorskih zaljubljencih veliko skupnega. Si lahko predstavljate, da bi 120 let redno izhajala mesečna revija o preskakovanju ovir ali o veslanju? Ne? O planinstvu pa izhaja – in nikoli ne zmanjka tem za nove vsebine. Če bi bilo planinstvo samo šport, to ne bi bilo mogoče. Izpeli bi se že zdavnaj."

Iztok Tomazin, zdravnik gorski reševalec, alpinist in alpinistični smučar, pisec, fotograf: "Planinstvo, gorništvo, alpinizem ali kakorkoli imenujemo naš čudoviti, z gorami povezani način življenja, ne obstaja brez tesnega, globokega odnosa med naravo in ljudmi, pa tudi ne brez odnosov med gorniškimi zaljubljenci, navdušenci, simpatizerji, zasvojenci ali kakorkoli se že imenujejo ali jih imenujemo. Med zelo pomembnimi načini soustvarjanja in dokumentiranja teh odnosov, iz katerih se napajajo dejanja, kultura in zgodovina gorništva, pa tudi osebne in narodne identitete, je posredovanje izkušenj, doživetij, stališč, podatkov in marsičesa drugega, kar nas informira, bogati in spodbuja. Z besedo, s fotografijami, v zadnjem obdobju vse bolj tudi na druge načine. Najžlahtnejše in najstarejše, pa hkrati vse bolj vitalno, kar imamo Slovenci ubesedenega in fotografiranega na tem področju, je Planinski Vestnik. Že 120 let."

Boštjan Videmšek, vojni poročevalec, novinar časnika Delo, avtor več knjig, športni navdušenec, ultramaratonec in ljubitelj narave, predvsem gora: "Planinski vestnik je najlažji nahrbtnik, ki si ga lahko pohodnik omisli. Je tudi nosilec spomenice, brez katerega si je težko predstavljati edini pravi slovenski nacionalni šport – hribolazništvo v vseh mogočih oblikah. Neprecenljivo neizogibno čtivo za vsak korak."

Marjeta Klemenc, samostojna novinarka, televizijska voditeljica TV Slovenija, gornica in popotnica: "Čestitke PZS in uredništvu, da ste uspeli ohraniti Planinski vestnik tako dolgo. Naj bo to vzpodbuda in izziv tudi za naprej. Zame je Planinski vestnik ena tistih knjižic, ki vedno pride prav in si je zato že davno našla svoj meter prostora na knjižni polici. PV je namreč tudi čez leta (in desetletja) zanimiv in uporaben. Predvsem pa, se mi zdi, je to časopis, ki obvešča in hkrati vzgaja."

Martina Čufar Potard, nekdanja slovenska športna plezalka, zunanja sodelavka Planinskega vestnika, Slovenka, živeča v Chamonixu: "Da neka revija v Sloveniji praznuje 120-letnico, mora zagotovo biti tesno povezna z dušo naroda. A samo to ni zadosti; za njo morajo stati zagnani uredniki, ki ji dajo karizmo, saj le tako lahko preživi napad revij in novic v elektronski obliki. Planinski vestnik vse to gotovo ima. Z bogato in pestro vsebino poskrbi, da prav vsak najde nekaj zase, pa naj bodo to ljubitelji himalajizma ali gorske botanike, zgodovine alpinizma ali najnovejših dosežkov športnih plezalcev. Kar tako naprej! "

Lucija Fatur, novinarka in voditeljica na 1. programu Radia Slovenija, ljubiteljica gora in športa: "120 let Planinskega vestnika dokazuje dvoje – da Slovenci res radi zahajamo v gore in da svoje znanje in vedenje o tem že generacija za generacijo rada širi, deli z drugimi svoja doživetja in izkušnje. Vsekakor ima Planinski vestnik poleg zanimivega branja tudi močan etični in izobraževalni učinek. Tudi tisti, ki gore občudujejo le od daleč, se z branjem lahko približajo občutku in doživetjem, ki jih ponujajo planinske poti, in spoznavajo značilnosti gorstev. Nenazadnje je bil Planinski vestnik moj sopotnik pri pripravi diplomske naloge. Vse najboljše za prvih 120 in tako uspešno še naprej!"

Mina Markovič, športna plezalka: "Planinski vestnik spremljam, ampak priznam, da bolj površno. Vsekakor pa ga, ko imam kaj časa, rada prelistam in preberem kakšen zanimiv članek. Je pa edina takšna revija, ki pokriva planinsko tematiko pri nas in ji uspeva že nekaj časa, tako da – le tako naprej!"

Andrej Dekleva, urednik gorskokolesarske spletne strani mtb.si: "Življenje je gora, ne plaža, je izrek s šaljivo besedno igro, ki se bolje sliši v angleškem izvirniku. Hribovci smo hribovci, pa če smo na dveh nogah ali na dveh kolesih. In v Planinskem vestniku vsaka podvrsta hribovca najde kaj zase. Konec koncev je star skoraj toliko kot safety bike, kolo z verigo!"

------------------------
Povezane novice:
Planinski vestnik, mladosten 120-letnik
120 let Planinskega vestnika
Medijsko praznovanje s Planinskim vestnikom