Meseca decembra je zbirka dvanajstih zgodb hudomušnega Petra Mucka znižana kar za polovico. Avtor se spominja svojih plezalskih prigod, začinjenih s svojevrstno zgodovinsko vrednostjo. V njih opisuje čas takoj po 2. svetovni vojni, ko se je naš alpinizem začel na novo razvijati.

V novembrski številki Planinskega vestnika v temi meseca pišemo o kratki, a bogati življenjski poti alpinista Bogumila Brinška. Brinšek je verjel, da so gore prostor ustvarjalnega duha, ne le fizičnega napora. S svojimi mojstrskimi fotografijami je pokazal, da je mogoče lepoto gora ujeti tudi z umetniškim, ne le dokumentarnim občutkom. Z drenovci je postavil temelje in odprl pot generacijam, ki so začele pisati zgodbo slovenskega alpinizma. Slovensko planinstvo ga ob njegovem času ni znalo prav razumeti. Ideja drenovcev o slovenskem plezalcu brez vodnika in planincu, ki tudi pozimi odhaja v gore, se je zdela prenagljena in nevarna. Njegova pot je bila kratka in se je tragično končala na srbskem bojišču v prvih tednih prve svetovne vojne. Ironija usode je poskrbela, da je padel v uniformi avstrijskega častnika za monarhijo, s katere politiko se kot prepričan slovanofil ni strinjal.

Publicist, pisatelj, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je skrivnostne in prvinske Karnijske Alpe raziskoval več kot desetletje in jih Slovencem predstavil kot soavtor obsežnega vodnika Karnijske Alpe, med Julijci in Dolomiti (Planinska založba), odmaknjeni Karnijci pa so tudi zibelka njegove avtobiografske knjige Peš čez Karnijce in skozi življenje (založba UMco), ki je hvalnica goram in hribovskemu življenju. Obe knjigi najdete v Planinski trgovini.