NOVO: Film Sfinga v Planinski založbi PZS
Obveščamo vas, da lahko v Planinski založbi PZS kupite film Sfinga (DVD in BluRay) ter tako si doma pričarate vse lepote naših gora, predvsem pa Triglavske severne stene in Sfinge - ki je v drugi polovici 20. stoletja edini ostajal neosvojen in med plezalci zbujal strahospoštovanje.
|
Film Sfinga, slovenski igrano-dokumentarni film, je
na voljo v dveh različnih formatih - DVD, cena: 15 EUR, in BluRay, cena: 25
EUR. Dolžina filma: 70 min. Režija: Vojko Anzeljc in Gregor Kresal Na kratko o filmu Sfinga:
Do druge polovice 20. stoletja so alpinisti preko Triglavske severne stene že
speljali množico smeri. Edini del, ki je ostajal neosvojen in je med njimi
zbujal strahospoštovanje, je bila t.i. Sfinga, tristo metrski gladki steber
tik pod robom stene. Zaradi komaj opaznih razčlemb in velikih previsov, je tudi
najboljšim dolgo predstavljala nerešljivo uganko. Če na Sfingo pogledamo z
levega roba Amfiteatra, prodnate krnice sredi stene, nam bo v profilu namreč
pokazala svoj veličastni kamniti obraz, zato so jo poimenovali kar po
starodavni znamenitosti. Sfinga se je tudi na vrhuncu železne dobe klasičnega
alpinizma, sredi 60-ih let uspešno upirala prvim osvajalcem. Leta 1961 je
Alešu Kunaverju in Kazimirju Drašlarju, v levem delu Sfinge uspelo preplezati
prvo smer. Njen obraz pa je ostajal ne preplezan vse dokler se pod steno na
isto vrv nista navezala Ante Mahkota in Peter Ščetinin. Po številnih urah
naporov sta rešila skrivnost obraza in se vpisala v zgodovino, saj je smer
pomenila najtežji tehnični vzpon v Sloveniji. Skoraj trideset let kasneje,
sta jo povsem prosto preplezala Gregor Kresal in Miha Kajzelj. Tako smo
Slovenci še enkrat dobili svojo najtežjo gorsko smer, tokrat preplezano brez
tehničnih pripomočkov.
INFORMACIJE in NAROČILA: • Planinska zveza Slovenije, Planinska založba, - na sedežu: Dvorakova ulica 9, Ljubljana, v času uradnih ur - po pošti: p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, - po telefonu: 01 43 45 684 ali faksu: 01 43 45 691, - prek brezplačne številke 080 1893 (24 ur/dan, vse dni v letu), - prek e-naročila: narocilo@pzs.si ali - prek spletne trgovine PZS. Vabljeni seveda, da se sprehodite tudi skozi ostalo bogato ponudbo Planinske založbe PZS in poiščete zase ali prijatelje primeren planinski zemljevid, leposlovno knjigo, priročnik, najnovejši planinski vodniki itd. Do 31. avgusta 2012 traja tudi Nagradna igra PZS, plezaj s Tomom Česnom - v kateri z nakupom izdelka Planinske založbe PZS sodelujete v žrebu za nagrade, ki jih podarja Planinska zveza Slovenije. Glavna nagrada: vzpon po Slovenski smeri Triglavske severne stene z gorskim vodnikom Tomom Česnom. VABLJENI! PLANINSKA ZALOŽBA PZS ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- |
FILM SFINGA
Dolžina: 70 min
Režija: Vojko Anzeljc in Gregor Kresal
V uvodnih minutah filma preletimo najlepše
kotičke Triglavskega narodnega parka in mimogrede pokukamo tudi v zgodovino
osvajanj in prvih pristopov na Triglav. Pridemo do ugotovitve, da je veličastna
Triglavska stena do začetka šestdesetih let že prepredena z množico smeri,
Sfinga, najbolj gladek in strm del Triglavske stene, pa ostaja nedotaknjena.
Sfinga, ki je prikazana kot živo bitje, preko celega filma drži vse vajeti v svojih rokah in se plezalcev otepa z različnimi ukanami. Največja zanka, ki jo postavi, je v tem, da časovno pomeša oba najbolj pomembna vzpona v smeri Obraz Sfinge. Gre za prvi vzpon nasploh, ki sta ga leta 1966 po desetih letih poskusov opravila Ante Mahkota in Peter Ščetinin (v filmu sta ju upodobila brata Miha in Anže Marenče) in prvi prosti vzpon iz leta 1995, ki sta ga opravila Gregor Kresal in Miha Kajzelj.
Sfinga zgodbo, polno presenečenj, vodi vse do konca, ko predstavi realna protagonista prvega vzpona iz leta 1966, s skokom padalca na simboličen način zaključi svojo uganko in predstavi stranske igralce, ki so močno povezani z njenim osvajanjem.
Idejno in scenaristično sta film zasnovala alpinista Tine Marenče in Gregor Kresal. Režijo je ob pomoči Gregorja Kresala prevzel Vojko Anzeljc, kamero Matej Križnik, ton pa Gašper Loborec. Glasbo je prispevala skupina Siddharta s Tomažem O. Rousom na čelu, zanimive animacije pa studio Kerozin. Filmska ekipa je v zahtevnih snemalnih pogojih ob pomoči Tineta Marenčeta in Gregorja Kresala odlično funkcionirala pod vodstvom producenta Saša Kolariča in Produkcijske skupine Mangart.
Snemanje filma je vodila močna želja po povezovanju vseh ljudi in organizacij, ki so jim slovenske gore in film blizu. Pozitivno vzdušje ob ustvarjanju se lepo odraža v samem filmu, kar so opazili tudi gledalci, filmski kritiki in žirije na mednarodnih festivalih gorniškega filma. Še pred televizijsko premiero si ga je v Sloveniji ogledalo blizu 25.000 gledalcev, nekaj tisoč pa tudi v tujini. Do sedaj se je film predvajal na dvanajstih festivalih in prejel osem nagrad, med drugim tudi tri glavne nagrade na Festivalu gorniškega filma v Torellu novembra 2011, na Scabiosi Trenta - filmskem festivalu Alpi Giulie Cinema v Trstu marca 2011 in na Mednarodnem festivalu gorniškega filma "Vertikal" v Moskvi aprila 2012.
Sfingo, film številnih presežkov, si je do sedaj ogledalo že prek 22.000 gledalcev, prejel pa je vrsto nagrad na Mednarodnih festivalih gorniškega filma:
Nagrada občinstva in posebna nagrada žirije - 5. IMFFD, Ljubljana
Najboljši alpinistični film - 7. INKAFEST, Huaraz
Najboljši dokumentarni film - 19. MHFH, Poprad
GRAND PRIX, Zlati encijan za najboljši film - 29. UNNIM, Torelló
Srebrni Encijan za najboljši scenarij - 29. UNNIM, TorellóSfinga, ki je prikazana kot živo bitje, preko celega filma drži vse vajeti v svojih rokah in se plezalcev otepa z različnimi ukanami. Največja zanka, ki jo postavi, je v tem, da časovno pomeša oba najbolj pomembna vzpona v smeri Obraz Sfinge. Gre za prvi vzpon nasploh, ki sta ga leta 1966 po desetih letih poskusov opravila Ante Mahkota in Peter Ščetinin (v filmu sta ju upodobila brata Miha in Anže Marenče) in prvi prosti vzpon iz leta 1995, ki sta ga opravila Gregor Kresal in Miha Kajzelj.
Sfinga zgodbo, polno presenečenj, vodi vse do konca, ko predstavi realna protagonista prvega vzpona iz leta 1966, s skokom padalca na simboličen način zaključi svojo uganko in predstavi stranske igralce, ki so močno povezani z njenim osvajanjem.
Idejno in scenaristično sta film zasnovala alpinista Tine Marenče in Gregor Kresal. Režijo je ob pomoči Gregorja Kresala prevzel Vojko Anzeljc, kamero Matej Križnik, ton pa Gašper Loborec. Glasbo je prispevala skupina Siddharta s Tomažem O. Rousom na čelu, zanimive animacije pa studio Kerozin. Filmska ekipa je v zahtevnih snemalnih pogojih ob pomoči Tineta Marenčeta in Gregorja Kresala odlično funkcionirala pod vodstvom producenta Saša Kolariča in Produkcijske skupine Mangart.
Snemanje filma je vodila močna želja po povezovanju vseh ljudi in organizacij, ki so jim slovenske gore in film blizu. Pozitivno vzdušje ob ustvarjanju se lepo odraža v samem filmu, kar so opazili tudi gledalci, filmski kritiki in žirije na mednarodnih festivalih gorniškega filma. Še pred televizijsko premiero si ga je v Sloveniji ogledalo blizu 25.000 gledalcev, nekaj tisoč pa tudi v tujini. Do sedaj se je film predvajal na dvanajstih festivalih in prejel osem nagrad, med drugim tudi tri glavne nagrade na Festivalu gorniškega filma v Torellu novembra 2011, na Scabiosi Trenta - filmskem festivalu Alpi Giulie Cinema v Trstu marca 2011 in na Mednarodnem festivalu gorniškega filma "Vertikal" v Moskvi aprila 2012.
Sfingo, film številnih presežkov, si je do sedaj ogledalo že prek 22.000 gledalcev, prejel pa je vrsto nagrad na Mednarodnih festivalih gorniškega filma:
Nagrada občinstva in posebna nagrada žirije - 5. IMFFD, Ljubljana
Najboljši alpinistični film - 7. INKAFEST, Huaraz
Najboljši dokumentarni film - 19. MHFH, Poprad
GRAND PRIX, Zlati encijan za najboljši film - 29. UNNIM, Torelló
Več informacij o projektu je dostopnih na spletnem mestu www.sfinga.net, napovedniki pa nahttp://vimeo.com/sfinga.
Ekipa Sfinga
NEKAJ KRITIK FILMA SFINGA
»Sfinga se konča z najbolj spektakularnim, če ne že kar najbolj hipnotičnim prizorom v zgodovini slovenskega filma ... Ojdip v Sfingi ne oslepi, ampak dobi še tretje oko. In Triglav ne bo nikoli več to, kar je bil.«
Marcel Štefančič, Jr., Mladina - julij 2011
»Sfinga je tako izjemno zapakiran in realiziran projekt, od izredno zahtevnega snemanja v stenah, prek glasbe Siddharte, do vnovičnega ponatisa knjige Anteja Mahkote o njej, da je šokantno, da denarja sploh ni dobil na Filmskem skladu. Sfinga je prvovrsten dokaz predanosti življenju, delu in filmu, film, ki bo ob kakih obletnicah svojega nastanka, za razliko od večine slovenskih filmov posnetih po letu 1991, gotovo doživljal vnovične projekcije. Sfinga je najbolj pravilen odgovor na uganko slovenskega filma.«
Samo Rugelj - junij 2011
»Neverjetna kamera s čudovitimi in vrtoglavico zbujajočimi posnetki iz stene in vrha Triglava.«
Igor Hrab, Vikend magazin - junij 2011
»Sfinga na najboljši možen način predstavlja alpinizem tak, kot ga poznamo iz pionirskih časov in tak, kot si ga v veliki večini želimo tudi v prihodnje. Ob plezanju in razvoju tehnike ter opreme povezuje medgeneracijsko znanje, izkušnje, hotenje in tovarištvo, ki lahko nastane samo v gorah. To, da v modernem svetu »brez vrednot« izhaja iz mitološkega sveta, je anahronizem, ki nas spominja, da brez korenin nismo nič.«
Borut Peršolja, podpredsednik PZS - april 2011
»Presenetljiva domača igrano-dokumentarna novost Sfinga razkriva težavna osvajanja sfingaste skrivnosti v triglavski severni steni. Zelo je treba pohvaliti skrajno vratolomno vizualno podobo tega filma. Samosvoj je že ritmično dinamičen uvodni posnetek, ki kot da prikazuje potovanje skozi notranjost utripajoče žile, toda ne človeške, ampak sfingine. Sledijo čudoviti posnetki med poletom nad tamkajšnjo naravo, kmalu pa se začnejo kazati najbolj svojstvene filmske razsežnosti, začenši s tem da Sfinga oživi, predvsem pa v vse intenzivnejšem prepletanju pripovedi iz let 1966 in 1995.«
Uroš Smasek, Večer - april 2011
»Med alpinističnimi filmi je Sfinga s svojo idejo o prepletu dveh igranih zgodb, ki se na koncu združita v eno, gotovo sveža popestritev, ki gledalcu na humoren način prikaže tisto, kar še posebej nealpinistom ni nikoli jasno: kako gore alpiniste z nedostopnostjo mamijo v svoje stene in jim postrežejo z nepopisnim zadovoljstvom, ko jih osvojijo. Ali kot v filmu zapoje pokojna žena Anteja Mahkote, prvega osvajalca Sfinginega Obraza, Marjana Deržaj: "Ostane pest spoznanj in prgišče sanj, spominov sto za stare dni ... (Poletna noč).«
Siol.net - april 2011
»Za razliko od svetovnega alpinizma je slovenskega dolga leta krasil skupen in povezovalni duh. Ta je premagal pomanjkanje tehničnih pripomočkov in opreme. Tako je bilo tudi s Sfingo. Zmagala je pregovorna vztrajnost, iznajdljivost, ljubezen do gora in srčnost. Vse to je scenarij odlično uporabil v eni od obeh vzporednih zgodb (1966-1995), tako da je film ne le zgodovinski prikaz vzpona, ampak dobiva tudi človeški obraz.«
Neva Mužič, Ekran - maj 2011