Po poteh ljudskih pripovedi | družinski vodnik že na svetlem
Pa smo ga dočakali! Težko pričakovani vodnik Po poteh ljudskih pripovedi, ki prinaša 30 izletov ob bregovih Save, ki jih navdihujejo ljudske pripovedi in legende. Pri knjigi je sodelovala poznavalka ljudske dediščine Dušica Kunaver, opise planinskih izletov je napisala Irena Mušič Habjan, knjigo pa je z ilustracijami obogatil Jernej Myint. Knjiga pomeni prelomno novost za Planinsko založbo PZS, saj je prvi družinski vodnik v njenem bogatem opusu knjižnih izdaj.
Po poteh ljudskih pripovedi - izleti ob bregovih Save (foto Manca Ogrin)
Nov vodnik za družine z otroki (od najmlajših pa vse do najstnikov) Po poteh ljudskih pripovedi nas vodi ob bregovih Save - od ljubljanskega zmaja do podkorenske pehtre babe - po desnem bregu reke navzgor in po levem bregu reke nazaj v Ljubljano. Dolga stoletja je ljudstvo, ki je živelo v teh krajih, iskalo in tudi našlo odgovore na vprašanja:
Le kdo je zgradil tako velike gore? Velikani!
Kdo povzroča potrese? Zmaji!
Kdo pa je napolnil Blejsko jezero? Vile!
Zakaj so Triglavske gore tako kamnite in razrite? Razril jih je užaljeni Zlatorog s svojimi zlatimi rogovi.
Gorenjska, dežela gora, voda in gozdov, je bila nekdaj polna skrivnostnih bitij, ki so se vpletala v življenje vasi ob robu gozda, na bregu reke, v podnožju gora. V šelestenju listja, ki ga je veter prinašal iz gora, so naši dedje slišali nežno pesem vil, ki so v mesečnih nočeh plesale na kaki gozdni jasi. V grmenju zimske nevihte so slutili divjo jago, ki je drvela čez zimsko nebo. Ledeni dež, ki je padal pozimi, naj bi kuhala pehtra baba v kaki gorski votlini, zato se ta ledeni dež še danes imenuje babje pšeno. Ko je pozimi od mraza pokalo drevje v gozdu, se lomilo in s hrupom padalo na tla, so bili prepričani, da po gozdu lomasti divji mož.
V svojih pripovedih je ljudstvo ohranilo tudi spomin na zgodovinska dogajanja na naših tleh. Ajdovski deklici sta na goro Krvavec zbežali pred divjimi hunskimi jezdeci. Neusmiljena grajska gospoda je izčrpavala kmete, tako kot smleški graščak, ki je potreboval veliko denarja za kockanje. O turških časih pripovedujejo svojo zgodbo kapelice na Šmarni gori, predvsem pa pripoved o ljudskem junaku, Kamničanu Jermanu, ki je nekega davnega dne skupaj s soborci rešil Celovec pred Turki.
Čar ljudskih pripovedi ni v zgodovinski točnosti. V svojih pripovedih ljudstvo išče tolažbo in upanje, uresničuje želje, nagrajuje dobro, kaznuje zlo in izraža vero v zmago pravice. Graščakinja z gradu nad Blejsko Dobravo je imela kamnito srce, zato je okamnela. Zlato nenasitnih roparskih vitezov z gradu na hribu Jeterbenk je pogoltnila zemlja. Pogumnega graščaka z gradu Kamen pri Begunjah ljudstvo nagradi s pesmijo in slikami na panjskih končnicah. Utrujenim tlačanom, ki zidajo cerkev v Crngrobu, pa pride na pomoč dobrosrčna ajdovska deklica. V ljudske pripovedi je vtkana ljudska duša.
Zasnova vodnika
Izmed stoterih pripovedi, ki jih hrani gorenjska ljudska zakladnica, jih v knjigi obujamo trideset ter opisujemo poti in cilje, po katerih jim sledimo po dolini reke Save. Začnemo na njenem desnem bregu iz Ljubljane z Ljubljanskim gradom, nadaljujemo z Jeterbenkom, Lubnikom, Dolino Triglavskih jezer in krnico Za Akom. Potovanje na tej strani Save zaključimo z dolino Tamar in tremi sestrskimi rekami Dravo, Savo in Sočo, zavijemo navzdol po levem bregu Save, obiščemo Dovško Babo, gremo mimo Krvavca ter zaključimo s smledniškim gradom in Šmarno goro.
Izleti in ture so opisani na enak način: v uvodu na kratko predstavimo cilj, značilnosti poti in morebitne zanimivosti. Opisa vzpona in sestopa sta kar najbolj zgoščena in vsebujeta poleg poteka poti še dodatne oporne točke na izbranem območju, da se z izleta ali ture vrnemo čim bolj zadovoljni. V stranskem stolpcu so zbrani najosnovnejši podatki o cilju: nadmorska višina, višina izhodišča in višinska razlika. Sledi podatek o zahtevnosti ture, ki nakaže težavnost poti, ture pa so razvrščene v tri stopnje: lahka (nezahtevna) planinska pot, zahtevna planinska pot in zelo zahtevna planinska pot. Dodan je še podatek o potrebni opremi, opisana pot do izhodišča, navedene morebitne koče ob poti, časovnice, najprimernejši letni čas za izvedbo izleta in ustrezen zemljevid območja. Na terenu si lahko pomagamo tudi z aplikacijo maPZS na pametnih telefonih.
PRAVLJIČNI PLANINSKI CILJI
Vodnik Po poteh ljudskih pripovedi - izleti ob bregovih Save lahko naročite v spletni Planinski trgovini, na elektronskem naslovu trgovina@pzs.si ali s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 18 93.
Izvleček vsebine
Prijetno ubiranje planinskih poti iz malhe ljudskega izročila vam želimo!
Le kdo je zgradil tako velike gore? Velikani!
Kdo povzroča potrese? Zmaji!
Kdo pa je napolnil Blejsko jezero? Vile!
Zakaj so Triglavske gore tako kamnite in razrite? Razril jih je užaljeni Zlatorog s svojimi zlatimi rogovi.
Težko pričakovani vodnik Po poteh ljudskih pripovedi, pri katerem je sodelovala poznavalka ljudske dediščine Dušica Kunaver, opise planinskih izletov je napisala Irena Mušič Habjan, knjigo pa je z ilustracijami obogatil Jernej Myint. (foto Manca Ogrin)
Gorenjska, dežela gora, voda in gozdov, je bila nekdaj polna skrivnostnih bitij, ki so se vpletala v življenje vasi ob robu gozda, na bregu reke, v podnožju gora. V šelestenju listja, ki ga je veter prinašal iz gora, so naši dedje slišali nežno pesem vil, ki so v mesečnih nočeh plesale na kaki gozdni jasi. V grmenju zimske nevihte so slutili divjo jago, ki je drvela čez zimsko nebo. Ledeni dež, ki je padal pozimi, naj bi kuhala pehtra baba v kaki gorski votlini, zato se ta ledeni dež še danes imenuje babje pšeno. Ko je pozimi od mraza pokalo drevje v gozdu, se lomilo in s hrupom padalo na tla, so bili prepričani, da po gozdu lomasti divji mož.
V svojih pripovedih je ljudstvo ohranilo tudi spomin na zgodovinska dogajanja na naših tleh. Ajdovski deklici sta na goro Krvavec zbežali pred divjimi hunskimi jezdeci. Neusmiljena grajska gospoda je izčrpavala kmete, tako kot smleški graščak, ki je potreboval veliko denarja za kockanje. O turških časih pripovedujejo svojo zgodbo kapelice na Šmarni gori, predvsem pa pripoved o ljudskem junaku, Kamničanu Jermanu, ki je nekega davnega dne skupaj s soborci rešil Celovec pred Turki.
Čar ljudskih pripovedi ni v zgodovinski točnosti. V svojih pripovedih ljudstvo išče tolažbo in upanje, uresničuje želje, nagrajuje dobro, kaznuje zlo in izraža vero v zmago pravice. Graščakinja z gradu nad Blejsko Dobravo je imela kamnito srce, zato je okamnela. Zlato nenasitnih roparskih vitezov z gradu na hribu Jeterbenk je pogoltnila zemlja. Pogumnega graščaka z gradu Kamen pri Begunjah ljudstvo nagradi s pesmijo in slikami na panjskih končnicah. Utrujenim tlačanom, ki zidajo cerkev v Crngrobu, pa pride na pomoč dobrosrčna ajdovska deklica. V ljudske pripovedi je vtkana ljudska duša.
V družinskem vodniku je zbranih 30 planinskih izletov ob bregovih Save (foto Manca Ogrin)
Zasnova vodnika
Izmed stoterih pripovedi, ki jih hrani gorenjska ljudska zakladnica, jih v knjigi obujamo trideset ter opisujemo poti in cilje, po katerih jim sledimo po dolini reke Save. Začnemo na njenem desnem bregu iz Ljubljane z Ljubljanskim gradom, nadaljujemo z Jeterbenkom, Lubnikom, Dolino Triglavskih jezer in krnico Za Akom. Potovanje na tej strani Save zaključimo z dolino Tamar in tremi sestrskimi rekami Dravo, Savo in Sočo, zavijemo navzdol po levem bregu Save, obiščemo Dovško Babo, gremo mimo Krvavca ter zaključimo s smledniškim gradom in Šmarno goro.
Izleti in ture so opisani na enak način: v uvodu na kratko predstavimo cilj, značilnosti poti in morebitne zanimivosti. Opisa vzpona in sestopa sta kar najbolj zgoščena in vsebujeta poleg poteka poti še dodatne oporne točke na izbranem območju, da se z izleta ali ture vrnemo čim bolj zadovoljni. V stranskem stolpcu so zbrani najosnovnejši podatki o cilju: nadmorska višina, višina izhodišča in višinska razlika. Sledi podatek o zahtevnosti ture, ki nakaže težavnost poti, ture pa so razvrščene v tri stopnje: lahka (nezahtevna) planinska pot, zahtevna planinska pot in zelo zahtevna planinska pot. Dodan je še podatek o potrebni opremi, opisana pot do izhodišča, navedene morebitne koče ob poti, časovnice, najprimernejši letni čas za izvedbo izleta in ustrezen zemljevid območja. Na terenu si lahko pomagamo tudi z aplikacijo maPZS na pametnih telefonih.
Le kdo je zgradil tako velike gore? Velikani! Planinske cilje v vodniku navdihujejo ljudske pripovedi in legende. (foto Manca Ogrin)
PRAVLJIČNI PLANINSKI CILJI
- LJUBLJANSKI GRAD Ljubljanski zmaj in grški junak Jazon
- JETERBENK Roparski vitezi Hertenbergi
- LUBNIK Lubnik in dva brata velikana
- CRNGROB Rebro ajdovske deklice v crngrobski cerkvi
- ŠMARJETNA GORA Ajdovska deklica na Šmarjetni gori
- PODTABOR Taborska Urška
- BLED Vile in Blejsko jezero, blejski zvon
- BABJI ZOB NA JELOVICI Babji zob na Jelovici in dovški zmaj
- TRIGLAVSKA JEZERA Triglav in Zlatorogovo kraljestvo
- POLJANSKA BABA NAD BLEJSKO DOBRAVO Neusmiljena Poljanska baba
- JEREBIKOVEC Skrivnostno jezero v Mežakli
- DOLINA VRATA Sedem mačkov in zakleti most v Mojstrani
- KRNICA ZA AKOM Srebrnokrilec
- BIVAK POD ŠPIKOM Velikan Ledenec in Špik - kako je nastal Špik
- DOLINA KRNICA Kako so Dovžani Bédanca ujeli
- NA VRŠIČ Ajdovska deklica v steni Prisanka
- TAMAR Zelenci in tri sestre - Drava, Sava, Soča
- PODKÓREN Kórenška Pehtra baba
- DOVŠKA BABA Žarkžene na Dovjem
- GOLICA Narcise - ključavnice na Golici
- VALVASORJEV DOM Monštranca in Svečnik na Stolu
- GRAD KAMEN IN BEGUNJE Pegam in Lambergar
- BEGUNJŠČICA Jeseniški gorski škratje - berhmangelci
- PRÉVALA POD BEGUNJŠČICO Divji mož na Dobrči
- VELIKI VRH Zmaj na Košuti in Ljubelju - povzročitelj potresa
- ZÁPLATA NA SREDNJEM VRHU Kako je nastal Hudičev boršt na Záplati
- KRVAVEC Ajdovski deklici na Krvavcu
- KAMNIŠKO SEDLO Ljudski junak Jerman in Jermanova vrata
- STARI GRAD NAD SMLEDNIKOM Smledniški grad in zakleta deklica
- ŠMARNA GORA Šmarna gora in velikan Hrust
Vodnik Po poteh ljudskih pripovedi - izleti ob bregovih Save lahko naročite v spletni Planinski trgovini, na elektronskem naslovu trgovina@pzs.si ali s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 18 93.
Izvleček vsebinePrijetno ubiranje planinskih poti iz malhe ljudskega izročila vam želimo!