11. seja upravnega odbora tokrat virtualna

Vodstvo PZS je zaradi ukrepov omejitve koronavirusa 11. sejo upravnega odbora organiziralo preko videokonferenčne aplikacije Zoom. Člani upravnega odbora so potrdili vse predlagane sklepe.
Generalni sekretar Matej Planko je najprej predstavil aktivnosti od pretekle seje. Navedel je največje dogodke, ki jih je od začetka julija organizirala Planinska zveza Slovenije. Dan planincev se je zaradi korona ukrepov iz junija prestavil na septembrski termin, dogodek je bil organiziran razpršeno po društvih, ki so organizirali planinske izlete. PZS je v sodelovanju z Zavarovalnico Generali organizirala dogodek Sprejmi Migimigi izziv! Prekolesari STKP v enem dnevu, ki se ga udeležilo približno 300 kolesarjev. S spletnim portalom Siol.net sta uspešno zaključila letošnji izbor za Naj planinsko kočo. Naziv naj planinske koče je dobil Mihov dom na Vršiču, naj visokogorska koča je postala Koča na Kriški gori. 
Zveza je aktivno sodelovala s PD Celje Matica pri pripravah na gradnjo novega planinskega doma na Okrešlju. Pretekli teden je bila zalita temeljna betonska plošča. V tem obdobju je bil tudi prvi sestanek pri ministru za obrambo. Tema pogovora je bilo plačevanje reševanja v gorah. Ideja ministrstva je, da bi vsak reševanec prispeval 20 odstotkov stroškov reševanja. S Planinskim vestnikom in podjetjem CEWE je PZS objavila nagradni fotonatečaj »Ljubimgore2020«.

Poročilo s skupščine

Predsednik PZS Jože Rovan je predstavil poročilo s skupščine, ki je bila 4. septembra v Vitanju. Zaradi virusa covid-19 in priporočil NIJZ je PZS namesto običajnega širšega nabora gostov povabila le župana Občine Vitanje, odpovedala je izvedbo delavnic in kulturnega programa, predsednikom PD pa je svetovala, da omejijo prisotnost tako, da posameznik zastopa več društev preko pooblastil. Na skupščini je podpredsednik PZS Miro Eržen predstavil pomembnejše dogodke v letu 2019 in povzel vsebinsko poročilo za leto 2019. Generalni sekretar Matej Planko je povzel finančno poročilo za leto 2019.

Predsednik PZS Jože Rovan na skupščini v VItanju. (Foto: Feri Kropec)

»Proračun PZS je bil v letu 2019 najvišji do sedaj in je znašal skoraj 2,6 milijona €. Na to je vplivalo povečanje članstva, prebili smo magično mejo 60.000 članov, pridobili smo več javnih, sponzorskih in donatorskih sredstev, uspešni pa smo bili tudi na več razpisih. Odhodki so bili usklajeni s prihodki, presežek 4900 € prihodkov nad odhodki pa bomo namenili v društveni sklad. Revizorska hiša je zaključila pregled in izdala pozitivno mnenje,« je povzel Jože Rovan in še predstavil vsebinski in finančni program za leto 2021. Na skupščini so delegati soglasno potrdili predloge sprememb Statuta PZS, s katerimi bo olajšano delovanje zveze v primeru ponovnih izrednih razmer. Novi popravki določajo strožje pogoje za včlanjevanje novih društev, predlog statuta pa daje podlago tudi za nadaljnje dogovore in sklenitev pogodb o nepremičninah v skupni lasti z namenom, da planinsko infrastrukturo ohranimo v planinski lasti.
Članstva nekaj manj kot lani

Damjan Omerzu je na seji UO predstavil gibanje članstva v PZS v primerjavi z lanskim letom. Na število članov je vplivala razglasitev epidemije. V spomladanskem se je prirast novih članarin praktično ustavil. V obdobju pred epidemijo so beležili približno 7 odstotno rast glede na leto 2019. Po preklicu epidemije je včlanjevanje ponovno začelo rasti in tudi medletna razlika se je začela intenzivno zmanjševati. 

Položitev temeljnega kamna na Okrešlju (Foto: Andraž Purg)

Razlika se je tudi v zadnjem obdobju zmanjšala, vendar se trend upočasnjuje. Trenutno je v PZS včlanjenih 57.453 članov, lani v enakem obdobju 59.423, kar je 3,3,% manj. »Lanskih številk ne bomo dosegli, a kljub vsemu smo lahko zadovoljni s številom članov,« je dodal Omerzu.


Dom v Kamniški Bistrici denacionaliziran

Predsednik Planinskega društva Ljubljana Matica Tomaž Willenpart in član društva Jernej Pavšek sta predstavila poravnavo z Meščansko korporacijo Kamnik (Mekok) za Dom v Kamniški Bistrici. Postopek denacionalizacije za objekt in zemljišča Doma v Kamniški Bistrici je bil zaključen in vrnjen denacionalizacijskem upravičencu Meščanski korporaciji Kamnik. Zavezanca sta bila PD Ljubljana Matica do 9/10 in Planinska zveza Slovenije do 1/10. Odločba je pravnomočna in prenos lastništva ja bil izveden v skladu z odločbo. Odprto je ostalo vprašanja odškodnine za nezmožnost uporabe in odškodnino za zmanjšane vrednosti objekta, kot ju določajo pravila denacionalizacije. Glede teh odprtih vprašanj so stranke dosegle dogovor, po katerem PD Ljubljana Matica izplača dogovorjeno odškodnino v višini 116 tisoč evrov. PZS nima do Mekoka nobenih obveznosti. S tem je zadeva tudi v celoti zaključena. V imenu PZS se je podpredsednik zveze Miro Eržen zahvalil PD Ljubljana Matica in Mateju Planku ter ekipi, da so tako uspešno uredili sporazum.

Več sredstev iz letnega programa športa

Upravni odbor je potrdil drugi rebalans finančnega načrta PZS za 2020 in potrdil vmesno poročilo PZS za obdobje januar-julij 2020. Kot je povedal Matej Planko je imel maja sprejeti rebalans zelo črni scenarij, kasneje se je situacija precej bolje razvila. Poglavitne spremembe načrtovanih prihodkov med drugim in prvotnim rebalansom so te, da so odobrena sredstva Fundacije za šport za 6 % manjša, a iz letnega programa športa so zvezi odobrili za 47 % več sredstev, sredstva Urada za mladino so glede na podpisano pogodbo povečana za 13 %.

Podpredsednik PZS Miro Eržen je tudi predstavil problem z Ribniško kočo, ki jo je želelo prejšnje vodstvo prodati. Do prodaje ni prišlo, zamenjalo se je vodstvo PD Paloma, ki je nenaklonjeno prodaji in koča še naprej deluje. Najemnik želi nadaljevati z dejavnostjo planinske koče. Ker je to »kraljica koč na Pohorju« si PZS želi, da le-ta ostani v lasti društva.

Vodja odbora za invalide Jurček Nowakk je predstavil številne dejavnosti odbora. Posebej odmevna je bila akcija Gibalno ovirani gore osvajajo, za katere so člani odbora dobili številne pohvale in medijske objave.

Barbara Gradič Oset