Poklon Tonetu Škarji pred poletnim oddihov | Planinski vestnik

Poletni dvojni Planinski vestnik ima dve temi meseca. Prva je, kot napovedano, posvečena Tonetu Škarji. Druga tema pa se posveča gorskim tekom. Za vsebino je poskrbel Dušan Škodič.
Tudi letos dvojno številko Vestnika krasi zložljiva trojna stran, tokrat s fotografijama razgleda z Weissmiesa in Kriških podov, ki ju je uredil naš tehnični urednik Emil Pevec.
V rubriki Z nami na pot vas v sredici vabimo na Kriške pode in na tamkajšnje vršace: na Bovški Gamsovec, Križ, Stenar in Razor.

Na intervju smo povabili alpinista in gorskega vodnika Tomaža Jakofčiča, Olga Kolenc se je potepala nad Mangartskim sedlom, urednica Marta je izvedla raziskavo o predvojni sliki, urednica Mateja je objela drevesa, Igor Grabec je napisal zanimivo zgodbo o reševanju planinca Luigija, Matija Volontar je napisal še eno reportažo, tokrat o plezanju slovenske mladinske alpinistične reprezentace v Jordaniji, Miro Štebe pa o (nočnem) vzponu na Weissmies. V zaključku še nekaj krajših pestrih člankov, pa nasveti, kako koristiti turistične bone v planinskih kočah in o rezervaciji prenočevanja v kočah prek spleta.

Uredništvo, ki se za en mesec odpravlja na zasluženi dopust, z najboljšimi željami čestita našemu odgovornemu uredniku Vladimirju Habjanu za ravnokar sklenjenih devetnajst let urednikovanja. Bravo, Vlado, ponosni smo nate in veseli, da skupaj ustvarjamo našo odlično in hkrati edino gorniško revijo pri nas. Še na mnoga ustvarjalna leta!

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
Poiščite ga v svojem kiosku ali v spletni trgovini PZS, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!

 Uvodnik, kazalo




TEMA MESECA I
Tone Škarja

INTERVJU
Tomaž Jakofčič

ZAHODNE JULIJSKE ALPE 
Nad Mangartskim sedlom

Z NAMI NA POT
Kriški podi

TEMA MESECA II
Gorski teki

RAZISKOVANJE
Kdo vihti kladivo na ikonični fotografiji

KOLUMNA
Objeti drevo za zdravo telo?

DOŽIVETJE
Izgubljeni in najdeni očka

TUJINA
SMAR v Wadi Rumu

ALPE
Dolg smo izpolnili

NOVI APLIKACIJI
Peakbagger in Ferata vodnik

SPOMINI
V gorski koči žur do jutranjuh ur

DOŽIVETJE
Nevihta na Kočni

TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Dolgoročna ohranitev vrst in habitatnih tipov

NOVICE IZ VERTIKALE

ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE

PISMA BRALCEV

PLANINSKA ORGANIZACIJA

V SPOMIN


 
Netipično poletje v gorah?
Letos sem se precej potikal po slovenskih gorah. Za spremembo od mojih prioritet, ki so zadnje desetletje pretežno v tujini in gorskem svetu, kjer ni prav veliko obiskovalcev, sem veliko hodil tudi po markiranih poteh in mimo koč. Razloge poznate vsi, a če bo kdo to bral čez leta, mu morda ne bo jasno: epidemija, karantene, novi koronavirus, svetovna kriza, zaprtje v lastne občine ..., vse to in še kaj. Na občnem zboru gorskih reševalcev v juniju so poudarili, da so obiskovalci gora večinoma spoštovali priporočila, naj se v visoke in zahtevne gore ne podajajo, saj bi s tem ogrožali tako sebe kot tudi reševalce. Meni so sicer znani primeri, ko to ni bilo tako in so nekateri smučali z visokih vrhov, a kdo bi se zdaj ukvarjal s temi "malenkostmi", ko je (zaenkrat) vse že mimo. Dejstvo je, da veliko nesreč v pomladnem času ne beležimo. Čudna sezona torej velja ne le za običajno življenje, ampak tudi za gore.

Veliko razprav je bilo o tem, kaj nas letos čaka v gorah, kam se bomo podajali, kako daleč, kako bodo delovale planinske koče, še posebej po tem, ko je bilo znano, da bodo tudi planinska društva s kočami deležna turističnih bonov. Spodbudno, da je država tokrat štela ta del planinstva k turizmu in mu priznala ta bonus, še lepše pa bi bilo, če bi prispevala svoj lonček tudi k urejanju tisočih kilometrov planinskih poti, ki so (še vedno) le v domenah planinskih društev in PZS, za sofinanciranje pa si vodstvo PZS prizadeva že dlje časa.

Kakorkoli, sezona se je začela. Junija je bilo na severnih straneh gora še precej snega, sicer ga vročina pobira, a s tem postaja sneg vse trši in tam, kjer je, zahteva opremo: cepin, dereze, meni je sredi junija pri sestopu čez grapo po Tominškovi poti v Vratih prav prišla tudi 30-metrska vrv. Sicer pa sem videl marsikaj: ljudi v neprimerni obutvi pri prečenju snežišč, šnopčkanju ob devetih dopoldan v kočah (tudi nežnejši spol), veliko (nepotrebnega) vriskanja in opozarjanja nase, pa da ne bo videti, da se le "pritožujem", tudi prijaznosti oskrbnikov (Ledine, Kredarica, Golica). Kar se tiče higiene pri prenočevanju, sem videl, da bo tudi ta "problem" morda ustrezno rešen. Naj povzamem, zdi se mi, da je situacija precej podobna prejšnjim letom, seveda pa bo za podrobnosti treba počakati še tja v poletje in mesece, ki so hribovsko najbolj obremenjeni, torej avgust in prva polovica septembra. Videti je, da si ljudje (spet) želijo zraka, razgledov in gora, kar je seveda spodbudno.

Omejitveni ukrepi so prizadeli tudi planinsko organizacijo, saj je vodstvo Planinske zveze sprejelo vrsto odredb, ki so bile zaradi manjših prihodkov nujno potrebne. Z veseljem povem, da je Planinski vestnik ostal v obstoječih okvirjih in vas bo razveseljeval tako kot do zdaj. Naj prišepnem, da pri moji službeni reviji, ki izhaja na dva meseca, spomladi ena številka ni izšla, torej "amaterji" le nismo (toliko) slabši od profesionalcev. Ti meseci od naše 125-letnice so pravzaprav švignili mimo nas, kot bi mignil. V iskanju vedno novih, zanimivih tem smo morali sprejeti tudi nehvaležno delo, saj smo letos pripravili spominske zapise tako za Grega Lačna kot tudi Toneta Škarjo, o čemer boste lahko brali v tej številki. Kot smo napovedali že junija, upamo, da ti spominski zapisi o obeh izvrstnih posameznikih ne bodo zadnji in se kakega članka lahko še nadejamo.

Vam pa polagam na srce - previdno v gorah in od nižjih k višjim ciljem. Za letos je še kako značilno, da so bili zaradi izrednih razmer cilji bolj nižji kot višji, zato prave pripravljenosti verjetno še ni. Postopoma torej, ne takoj v visoke gore. Mi gremo - tako kot vi - tudi na dopust, novim zgodbam naproti, vam pa želim - srečno!

 

Vladimir Habjan