Velikani Himalaje zaživeli tudi v fotografski razstavi
V ponedeljek, 30. septembra 2013, je v organizaciji RTV Slovenija in Planinske zveze Slovenije v preddverju RTV Slovenija potekalo odprtje razstave fotografij Velikani Himalaje alpinista, pedagoga in pisatelja Vikija Grošlja. Tako so Velikani Himalaje po zapisu na filmu in v knjižni obliki zaživeli še na fotografski razstavi.
Na odprtju fotografske razstave, spredaj z leve predsednik PZS Bojan Rotovnik, častni konzul Nepala v Sloveniji Aswin Shrestha, generalni direktor RTV Slovenija mag. Marko Fili, minister dr. Jernej Pikalo in avtor Viki Grošelj
Na odprtju razstave se je kljub zgodnji
popoldanski uri udeležilo veliko ljubiteljev gora in visokih predstavnikov
držav, Planinske zveze Slovenije in RTV Slovenije, med gosti pa je bil prisoten
tudi častni konzul Nepala v Sloveniji Aswin Kumar Shrestha in Tone Jagodic, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez.
Na odprtju so spregovorili minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo, mag. Marko Filli, generalni direktor RTV Slovenija, Bojan Rotovnik, predsednik Planinske zveze Slovenije, Andraž Pöschl, odgovorni urednik Kulturno umetniškega programa TV SLO, in seveda tudi avtor razstave Viki Grošelj. Minister dr. Pikalo je z zadovoljstvom čestital avtorju razstave, knjige in TV-serije Vikiju Grošlju, ki je s to knjigo dosegel številko 14 - prav tako pa je 14 osemtisočakov v Himalaji, najvišjih vrhov sveta. Zahvalil se je tudi vsem sodelujočim pri projektu. Generalni direktor RTV Slovenija mag. Fili in predsednik PZS Rotovnik pa sta poudarila pomembnost sodelovanja pri skupnem projektu, kjer sta obe instituciji takoj našli skupen jezik. Prav tako pa sta oba vodilna moža prepričana, da to ni zadnji skupen projekt o dosežkih alpinizma in sicer. Predsednik PZS je ob tem poudaril tudi slovensko prisotnost v Nepalu, kjer sta PZS in Slovenija pustili velik del svojega znanja, in sicer v Slovenski gorniški šoli v Manangu, ki jo je leta 1979 ustanovil Aleš Kunaver. In prav v tujini je slovenski alpinizem dobro poznan, žal pa ni takega poznavanja v Sloveniji; zato bo k boljšemu poznavanju pripomogla gotovo tudi serija dokumentarnih filmov, ki se zaključuje letos (14. film o Annapurni gre ekipa z Grošljem v Himalajo še ta mesec snemati zadnje kadre), prav tako pa tudi pravkar izdana istoimenska knjiga Velikani, ki je požela veliko zanimanja in odobravanja, saj je na enem mestu zbrana prava enciklopedična predstavitev vzponov na 14 najvišjih vrhov sveta z izpostavljenim slovenskim deležem.
Fotografije, ki prikazujejo štirinajst osemtisočakov, so na ogled ves mesec oktober, in sicer z zunanje strani stavbe RTV Slovenija na Kolodvorski 2 v Ljubljani. Razstava fotografij zaokrožuje serijo televizijskih oddaj o najvišjih vrhovih našega planeta in pristopih nanje, nastala pa je v dolgoletnem sodelovanju med Televizijo Slovenija in Planinsko zvezo Slovenije. Razstava bo gostovala tudi drugod po Sloveniji.
Štirinajst delov TV-serije Velikani Himalaje pripoveduje zgodbo o slovenskih vzponih - tako o trenutkih zmagoslavja kot o trenutkih obupa in o tragedijah na gorah sveta, ki presegajo višino 8.000 metrov. »Štirinajst filmov kot zaokrožena celota prikazuje ne le slovenske dosežke, ampak so le-ti umeščeni v največja svetovna dogajanja na osemtisočakih,« pravi avtor Viki Grošelj, ki se je med letoma 1975 in 2011 udeležil kar sedemnajstih odprav na osemtisočake in enajstkrat stopil na njihove vrhove. Prva v seriji, oddaja o Makaluju, je bila na sporedu TV Slovenija v začetku leta 2006.
Izšla tudi knjiga Velikani Himalaje
Svoje izkušnje in izkušnje kolegov alpinistov o vzponih na himalajske velikane Makalu (8.463 m), Manaslu (8.163 m), Broad Peak (8.047 m), K2 - Čogori (8.611 m), Daulagiri (8.167 m), Mount Everest (8.848 m), Gašerbrum I (8.068 m), Kangčendzenga (8.586 m), Čo Oju (8.201 m), Nanga Parbat (8.125 m), Gašerbrum II (8.035 m), Lhotse (8.516 m), Anapurna (8.091 m) in Šiša Pangma (8.046 m) je strnil tudi v knjigo, naslovljeno enako kot serija. V njej še izčrpneje osvetljuje in pojasnjuje uspeh slovenskih alpinistov, ki so leta 1975 preplezali prvi vrh, Makalu, dvajset let pozneje pa še zadnjega, Anapurno, in Slovenijo kot deveto na svetu postavili na zemljevid držav, ki jim je to uspelo. In s tem tudi sami postali velikani Himalaje.
»Nikjer na svetu ni tako zahtevnih pogojev za bivanje, kaj šele za plezanje, kot na najvišjih vrhovih našega planeta. To je predvsem na tistih, ki segajo več kot 8.000 metrov visoko,« je v knjigi zapisal avtor in dodal, da je kljub temu v Himalaji za dviganje meja možnega »še ogromno, ogromno prostora«.
Pripravila Zdenka Mihelič
Na odprtju so spregovorili minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo, mag. Marko Filli, generalni direktor RTV Slovenija, Bojan Rotovnik, predsednik Planinske zveze Slovenije, Andraž Pöschl, odgovorni urednik Kulturno umetniškega programa TV SLO, in seveda tudi avtor razstave Viki Grošelj. Minister dr. Pikalo je z zadovoljstvom čestital avtorju razstave, knjige in TV-serije Vikiju Grošlju, ki je s to knjigo dosegel številko 14 - prav tako pa je 14 osemtisočakov v Himalaji, najvišjih vrhov sveta. Zahvalil se je tudi vsem sodelujočim pri projektu. Generalni direktor RTV Slovenija mag. Fili in predsednik PZS Rotovnik pa sta poudarila pomembnost sodelovanja pri skupnem projektu, kjer sta obe instituciji takoj našli skupen jezik. Prav tako pa sta oba vodilna moža prepričana, da to ni zadnji skupen projekt o dosežkih alpinizma in sicer. Predsednik PZS je ob tem poudaril tudi slovensko prisotnost v Nepalu, kjer sta PZS in Slovenija pustili velik del svojega znanja, in sicer v Slovenski gorniški šoli v Manangu, ki jo je leta 1979 ustanovil Aleš Kunaver. In prav v tujini je slovenski alpinizem dobro poznan, žal pa ni takega poznavanja v Sloveniji; zato bo k boljšemu poznavanju pripomogla gotovo tudi serija dokumentarnih filmov, ki se zaključuje letos (14. film o Annapurni gre ekipa z Grošljem v Himalajo še ta mesec snemati zadnje kadre), prav tako pa tudi pravkar izdana istoimenska knjiga Velikani, ki je požela veliko zanimanja in odobravanja, saj je na enem mestu zbrana prava enciklopedična predstavitev vzponov na 14 najvišjih vrhov sveta z izpostavljenim slovenskim deležem.
Fotografije, ki prikazujejo štirinajst osemtisočakov, so na ogled ves mesec oktober, in sicer z zunanje strani stavbe RTV Slovenija na Kolodvorski 2 v Ljubljani. Razstava fotografij zaokrožuje serijo televizijskih oddaj o najvišjih vrhovih našega planeta in pristopih nanje, nastala pa je v dolgoletnem sodelovanju med Televizijo Slovenija in Planinsko zvezo Slovenije. Razstava bo gostovala tudi drugod po Sloveniji.
Štirinajst delov TV-serije Velikani Himalaje pripoveduje zgodbo o slovenskih vzponih - tako o trenutkih zmagoslavja kot o trenutkih obupa in o tragedijah na gorah sveta, ki presegajo višino 8.000 metrov. »Štirinajst filmov kot zaokrožena celota prikazuje ne le slovenske dosežke, ampak so le-ti umeščeni v največja svetovna dogajanja na osemtisočakih,« pravi avtor Viki Grošelj, ki se je med letoma 1975 in 2011 udeležil kar sedemnajstih odprav na osemtisočake in enajstkrat stopil na njihove vrhove. Prva v seriji, oddaja o Makaluju, je bila na sporedu TV Slovenija v začetku leta 2006.
Izšla tudi knjiga Velikani Himalaje
Svoje izkušnje in izkušnje kolegov alpinistov o vzponih na himalajske velikane Makalu (8.463 m), Manaslu (8.163 m), Broad Peak (8.047 m), K2 - Čogori (8.611 m), Daulagiri (8.167 m), Mount Everest (8.848 m), Gašerbrum I (8.068 m), Kangčendzenga (8.586 m), Čo Oju (8.201 m), Nanga Parbat (8.125 m), Gašerbrum II (8.035 m), Lhotse (8.516 m), Anapurna (8.091 m) in Šiša Pangma (8.046 m) je strnil tudi v knjigo, naslovljeno enako kot serija. V njej še izčrpneje osvetljuje in pojasnjuje uspeh slovenskih alpinistov, ki so leta 1975 preplezali prvi vrh, Makalu, dvajset let pozneje pa še zadnjega, Anapurno, in Slovenijo kot deveto na svetu postavili na zemljevid držav, ki jim je to uspelo. In s tem tudi sami postali velikani Himalaje.
»Nikjer na svetu ni tako zahtevnih pogojev za bivanje, kaj šele za plezanje, kot na najvišjih vrhovih našega planeta. To je predvsem na tistih, ki segajo več kot 8.000 metrov visoko,« je v knjigi zapisal avtor in dodal, da je kljub temu v Himalaji za dviganje meja možnega »še ogromno, ogromno prostora«.
Pripravila Zdenka Mihelič