Triglav je naš - kot nacionalni simbol je zasidran v zavest Slovencev. To je danes dejstvo, v zgodovini pa ni bilo vse tako črno-belo. Dušan Škodič na podlagi nepričakovano odkritih arhivov vznemirljivo osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem - v knjigi Triglav je naš, ki je izšla 15. novembra lani, po slabih štirih mesecih pa že doživela ponatis, kar navdušuje tako Planinsko založbo kot avtorja, v pogovoru s katerim pospremimo ponatis.
Pri Planinski založbi je v pričakovanju pomladi izšla knjiga Hodim, torej grem Marjana Bradeška, ki nas s pretanjenim občutkom za besedo neustavljivo vabi v naravo in gore. Četudi je leposlovna, bodo bralci v njej našli dovolj navdiha za odkrivanje prelepih koncev v gorah in tudi širše ter zavedanje, naj se gori približajo s spoštovanjem in preudarnostjo in z nje odnesejo spomine, ki jim dajejo moč za vsakdan.
Planinski vodnik Po poteh XIV. divizije (avtor Franci Horvat) januarja v akciji: cenejši je za 40-odstotkov. V prvem pomladnem mesecu je na voljo že za 13,14 € (redna cena 21,90 €). Vabljeni v štajerske gozdove!
Vem, storil sem napako. Bral sem članek o tem, kako napreduje gradnja novega Frischaufovega doma na Okrešlju, nakar sem pustil, da me zapelje tipka s komentarji. V opravičilo naj povem, da sem bil nedeljsko utrujen po turni smuki in da sem čakal prenos nogometne tekme, zato sem imel ravno dovolj časa, da sem lahko prebral srednje dolg članek. Branje komentarjev me je potegnilo v zajčjo luknjo brskanja po spletu in v razmišljanje o estetskih okusih naše planinske dežele.
Marjan Bradeško ni novo ime planinske literature. Izmojstril se je pri Planinskem vestniku in s pisanjem popotniških dnevnikov in poslovnih knjig, zdaj pa je prišel čas za gorniški leposlovni prvenec - za knjigo Hodim, torej grem, s katero se Bradeško brez zadržkov pridružuje izjemnim imenom slovenske gorniške literature, kot so Julius Kugy, France Avčin, Marijan Lipovšek in Tine Mihelič. Hodim, torej grem - vredno branja!
Februarska številka Planinskega vestnika se spominja skupne slovenske-poljske alpinistične odprave iz leta 1978 na Tirič Mir, ki je s 7708 metri najvišji vrh pogorja Hindukuš in hkrati najvišji vrh izven Himalaje in Karakoruma, po višini pa triintrideseti na svetu.
Dušan Škodič je decembra postal ime tedna na Valu 202, Samo Rugelj je njegovo knjigo Triglav je naš okronal za gorniško knjigo leta 2023. Nova vznemirljiva zgodovinska odkritja Dušan predstavi tudi na 18. Festivalu gorniškega filma. Ko se združita mojstrstvo pisane in govorjene besede - 14. februarja toplo vabljeni na predavanje v Cankarjev dom v Ljubljani, kot ga še ni bilo!
Festival gorniškega filma praznuje polnoletnost v velikem slogu! Med 12. in 17. februarjem v Ljubljani, Domžalah, Radovljici in Celju ljubitelje alpinizma, plezanja, gorske narave, kulture in avanture razveseli 35 gorniških filmov, tri bodo na festivalu predvajali premierno: Viharnik z roba, Tam, kjer tečejo kozorogi in Himalajska bojevnika. Zgodbe z veliko začetnico na predavanjih oživijo alpinisti Krzystof Wielicki in Leszek Cichy, Mikhail Fomin, Edu Marin, Matteo Della Bordella in Rado Fabjan, športna plezalka Mina Markovič, fotograf in režiser Rožle Bregar, raziskovalec planinske zgodovine Dušan Škodič, na fotografski razstavi pa tudi direktor festivala Silvo Karo.
Prvič sem se odpravil na Bivak I v Veliki Dnini pred dobrimi štiridesetimi leti. Z Igorjem Mezgecem sva se namenila preplezati Grapo med Škrlatico in Rakovo špico, in kot smo s prijatelji storili še kdo ve kolikokrat, sva seveda nameravala prespati v bivaku.