Čarobni zakladi Slovenije - s Francijem Horvatom na Javorci in v Vranji peči

Čarobne zaklade Savinjske doline - svoji priljubljeni točki za umiritev glave in zbistritev duha, Janezov bivak pod Javorco in jamo Vranja peč - je fotograf in publicist Franci Horvat razkril tudi novinarjem, ki jih je 31. marca povabil na praznovanje življenja in izida vodnika Čarobni zakladi Slovenije. Vitalni Celjan, ki je pred dnevi praznoval 70 let, sicer pa v gore zahaja vse svoje življenje, v novem vodniku Planinske založbe predstavlja 26 izbranih ciljev za ljubitelje samote in nedotaknjene gorske divjine, za planinske gurmane, ki ljubijo naravo in mir.

Fotograf, svetovni popotnik, alpinist in publicist Franci Horvat je za nov vodnik Čarobni zakladi Slovenije izbral svoje najljubše izlete, kjer se je počutil lepo - nebeško: "Nebeško je tam, kjer se počutim res svobodnega in kjer mi je res lepo, da na teh poteh očistim glavo. Pri srcu so mi tudi nočni pohodi. Dobro počutje traja nekaj časa, potem pa se je treba znova podati na kakšno tako pot." Njegov namen je bil predstaviti skrite kotičke po vsej Sloveniji, zato začne z Julijskimi Alpami, nadaljuje s Karavankami, Kamniško-Savinjskimi Alpami, Smrekovškim pogorjem, Mozirskimi planinami, Ponikovskim krasom, Prekmurjem ter konča s Kočevskim in Kraškim robom. V vodniku naniza 26 izbranih ciljev za romantike, a jih ne povabi samo v odmaknjene gorske kotičke, ampak tudi do vodnih biserov in celo v podzemlje.

"Dragi pohodniki, na opisanih poteh vam želim čim več nebeških užitkov, in da se boste z izletov vračali prijetno utrujeni, toda zadovoljni. Ture izbirajte po svojih zmožnostih, kajti nekatere res niso prav enostavne," ljubiteljem gora na srce polaga Horvat. Med zahtevnejšimi turami sta tudi dve, ki sta mu posebej ljubi - Za Razorcem nad Zadnjo Trento, kjer so Nebeške poljane, zaradi nebeške lepote prvi izlet v vodniku, ter edinstveni Dedec pod Zeleniškimi špicami v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer sta potrebna tudi lažje plezanje in odlična orientacija. Med planinskimi cilji za ljubitelje samote in nedotaknjene gorske divjine je Horvat izbral Zadnjiški Ozebnik, Travniško dolino in planino za Skalo, Visoki Mavrinc, Brinovo glavo, Križevnik, Stan pod Utami in Matkovo okno nad planino Zabrložnica, odmaknjeni kotički za gorske sladokusce pa so Krstenica, Vošca, Janezov bivak na Javorci, Kozice nad Kolpo, Kavčič in Golič. Prgišče predstavljenih ciljev je tudi bolj obiskanih - Slemenova špica, Viševnik, planina Velo polje in Sotinski breg. Rojen na dan voda razveseli tudi z jagodnim izborom manj poznanih ciljev za ljubitelje vodnih lepot, kot so slapovi in korita Možnice, Šunikov vodni gaj v Lepeni, Vzhodni skočniki Belega potoka, Krvava lokev pod Kalškim grebenom, jezero Vodotočnik, Črno jezero pod Krnesom, jama Vranja peč in Mirtoviški potok ob Kolpi.

"Zagotovo sem bil malce v dilemi, ali predstaviti te odmaknjene kotičke ali jih zadržati zase. Ampak sem se odločil, da svoje zaklade približam tudi planinskim gurmanom. Ko se jih opiše, ostanejo tudi zanamcem, a ne?" razmišlja Horvat, urednik Planinske založbe in gorski reševalec Vladimir Habjan pa je poudaril tudi varnostni vidik, saj ljudje hodijo vsepovsod, in če nimajo opisa, je večja verjetnost nesreče, zato je tako dober opis zelo zaželen. Pri piljenju in urejanju vodnika sta Horvatu pomagala prav Vladimir in Irena Mušič Habjan, oba izkušena pisca planinskih vodnikov.

Opise izletov dopolnjujejo iskrene izpovedi avtorja, ki v gore zahaja vse svoje življenje, jih občuduje z očmi in srcem ter pronicljivo popisuje in mojstrsko fotografira, zato vodnik za gorske sladokusce bogatijo tudi navdihujoče fotografije čudovitih kotičkov domovine. "V preteklosti sem bil na Okrešlju kuhan in pečen. Običajno sem presegel 30 obiskov na leto. Golte oziroma Javorca, kjer stoji Janezov bivak, pa mi je zdaj drugi dom. Je pravi balzam za mojo dušo in telo. Če želim biti sam s sabo in z lepimi razgledi, se podam na Mozirske planine," je v knjigi zapisal Franci Horvat, ki je peščico novinarjev popeljal na kratko, a sladko pot od Alpskega vrta na Golteh do osamljene Javorce, čeprav leži le streljaj od priljubljene Mozirske koče na Golteh. Po izpostavljeni poti so se spustili do ožarjenega Janezovega bivaka, posebnega razgledišča s klopco, Aljaževim stolpom in sodom pod skalnim previsom Javorce, od koder se odpre pogled na Mozirje, Nazarje in Spodnjo Savinjsko dolino, pa Dobrovlje, Menino planino, Čemšeniško planino in vse do Kuma.

Z Javorce bi lahko nadaljevali proti Smrekovcu in vmes občudovali Črno jezero pod Krnesom, kjer se srečata oba Francijeva vodnika, Čarobni zakladi Slovenije in Po poteh XIV. divizije, ki je izšel pred štirimi leti. A Horvat je izbrano družbo odpeljal še v podzemlje, v jamo Vranja peč v Andražu nad Polzelo, skrito podzemno lepoto Savinjske doline, ki je ob nizkem vodostaju omogočila atraktiven prehod skozi svoje nedrje. "Spustil sem se do osamelca, v njegovi bližini je kratka stena s plezalnimi smermi. Zasrbeli so me prsti in moral sem malce poplezati, nato pa sem stopil še do veličastnega vhoda v jamo. Tam sem nekoliko meditiral, si zaželel ozdravitve in nato zapustil svoje 'svetišče'. Počutil sem se prerojen. Zavedal sem se, da se odpravljam v boj z rakom, kjer 'moram' zmagati!" beremo v vodniku in se veselimo, da je Franciju uspelo premagati raka na žolčevodu in se mu postaviti na noge po zapleteni operaciji: "Okrevanje je bilo dolgotrajno, ampak hribi so bili tisti, ki so me vrnili v življenje. Imam občutek, da mi pomagajo do boljšega počutja - že pred boleznijo je bilo tako, zdaj pa še bolj. Ne lotevam se več alpinističnih izzivov, ampak obisk hribov prilagodim svojim zmožnosti. Pravim, da je bolje živeti en dan kot lev kot vse življenje kot ovca."

Francija je mama pri štirih letih prvič peljala na Klemenčo jamo in vnela se je ljubezen na prvi pogled, naslednji vzpon je bil že na Ojstrico. Gore je vzljubil in to ljubezen prenesel na svojo hčer, ki jo je prav tako pri štirih letih peljal na Klemenčo jamo. Že od nekdaj so ga privlačili skriti zakladi narave in že kot otrok je okrog doma do podrobnosti raziskal številne kotičke, ki jih drugi niso obiskovali, nato ga je zaneslo na brezpotja in je ugotovil, da se bo moral vpisati v alpinistično šolo in pridobiti znanje za varnejši obisk gora. Prav letos praznuje 50 let alpinističnega staža, kot alpinist je opravil več kot 600 vzponov doma in v tujini, od tega 42 prvenstvenih. Plezal je v Alpah, Peruju, Boliviji, nepalski Himalaji, Tanzaniji in Turčiji. Aktivni upokojenec je tudi snovalec Grintove poti, krožne poti okoli Grintovcev, sicer pa je dolga leta deloval kot kulturni ustvarjalec na področju fotografije.

Francijev velik vzornik je bil alpinist Tine Mihelič, eden najplodovitejših slovenskih piscev alpinističnih in planinskih vodnikov, ki mu je pogosto odstiral skrite kotičke ne le Julijskih Alp, tudi Andov in drugih gorstev po svetu, njegov brat Jože Mihelič pa mu je prav tako velikodušno natrosil nekaj očarljivih predelov slovenskih gora. Pri utiranju fotografske poti sta mu pomagala prijatelja, vrhunska fotografa Matevž Lenarčič in Tomo Jeseničnik, ki je knjigi na pot zapisal: "Horvatove knjige ne moremo uvrstiti med običajne vodnike po raznovrstnih poteh ali bolj ali manj obiskanih kotičkih Slovenije, temveč je pred nami učbenik o tem, kako razumeti principe in sosledja v naravi, kako naravo doživljati na način, da v njej ne pustimo nikakršnega odtisa, k čemur se človeštvo v zadnjih letih zelo rado in zelo površinsko zavezuje."

Horvat pravi, da ne pozna boljše učiteljice, kot je narava - da v njej najde vse, kar ga izpolnjuje in dopolnjuje. Zato si želi, da bi obiskovalci njegovih čarobnih zakladov te pomagali ohraniti: "Pohodnike po mojih poteh prosim, naj ravnajo z naravo spoštljivo, da bodo zanamci še lahko občudovali omenjene lepote. Pri nekaterih izletih pišem o tem, da naravo vse pogosteje prizadevajo žledolomi, vetrolomi, plazovi, s čimer je lahko kakšna od predstavljenih lepot izgubila svoj lesk in ni več takšna, kot sem jo videl jaz. Lahko rečem, da se nam narava za naše nevestno ravnanje malce maščuje."

Svetovni popotnik tudi med potepanji po svetu vselej poskuša najti planinske točke, ki ga pritegnejo. V raziskovalnem slogu je marca tudi praznoval 70 let - na potovanju po Maleziji z ženo in hčerko, med obiskom Robinsonovega slapu: "Pot do tega slapu mi je bila skoraj največ, kar sem doživel v Maleziji, res neverjetna. Počutil sem se fantastično, spoznaval domačine, pa tudi par turistov - in se res počutil nebeško." Svoja doživetja s potovanj predstavlja na potopisnih predavanjih, ki se jih je zvrstilo že več kot tisoč. Tudi Čarobni zakladi Slovenije bodo zaživeli kot predavanje in fotografska razstava, in sicer 22. junija v Osrednji knjižnici Celje.

"Franci, ki je res veliko prehodil in raziskal, je v ustvarjalnih zrelih letih združil veselje do fotografiranja in pisanja. Čarobni zakladi Slovenije so malo neobičajen vodnik, kjer opisujemo neko pot in značilnosti izbranega cilja, obenem pa v posebnem okvirju še avtorjeva doživetja na tej poti. Uvod je tako bolj splošen, geografski oris nekega območja, dodano pa je tisto, kar je pritegnilo njega. Mislim, da na teh poteh ne bo množic, ampak ljudje, ki prepoznajo neko čarobnost stran od obiskanih poti. Ti konci so za tiste, ki znajo uživati," je poudaril urednik Planinske založbe Vladimir Habjan.

Knjižna sezona v Planinski založbi se je šele dobro začela, Habjan pa že napoveduje, kaj vse lahko ljubitelji gora pričakujejo letos. Najprej alpinistične zgodbe Mateje Pate z naslovom Šefica, pred poletjem bo izšel planinski priročnik za starše in otroke Majhni koraki, veliki vrhovi Urške Petek, jesen bo prinesla leposlovni prvenec Oblekla sem tišino Mojce Volkar Trobevšek in vodnik po Posavju Marjana Pergarja, zima pa priročnik Smučanje v gorah Jake Ortarja. V kratkem se obetata tudi ponatisa angleškega vodnika po Slovenski planinski poti Gorazda Goriška, Mojce Stritar Kučuk in Andraža Poljanca ter slovenskega vodnika Karnijske Alpe Vladimirja in Irene Mušič Habjan, ki bo izšel tudi v nemščini in italijanščini pri milanski založbi Versante Sud, kar je velik dosežek tako za Planinsko zvezo Slovenije kot za avtorja.

Manca Ogrin