Z majskim Planinskim vestnikom in maPZS iz ponorelega sveta

Tema majske številke Planinskega vestnika je spletna aplikacija maPZS, brezplačna, uporabna na računalnikih in kot mobilna aplikacija. Pogovarjali smo se z Andrejem Stritarjem in Žigo Oražmom, na pot pa vabimo na razgledne vrhove nad Pivko in Knežakom.
Prvi intervju je znotraj teme meseca z Andrejem Stritarjem, vodjo projekta maPZS. Drugi pa z Žigom Oražmom, izjemnim mladim alpinistom, nekdanjim članom slovenske mladinske alpinistične reprezentance in najperspektivnejšim alpinistom leta 2017. Številne težke in odlične smeri ga navdušujejo, alpinizem pa je enostavno njegova velika strast.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo na Notranjsko hribovje - kjer imajo Alpe še zadnji svoj odmev na poti proti morju. Vabimo vas na Veliki Snežnik, Kršičevec, Sveto Trojico in Šilentabor.

Spominjamo se nedavno preminulega gornika in jezikoslovca Stanka Klinarja, podajamo se nad severni polarni krog, v nadaljevanju zgodbe izpod Himalaje iščemo dva bisera, sestavljamo mozaik smučarskih želja in se podamo na Sardinijo, v raj za užitkarje. Če ne veste, kako so Dovžani Bedanca ujeli, si lahko to preberete v tej številki Vestnika. Pišemo tudi o letošnji skupščini PZS, kjer je bilo predstavljeno novo financiranje vzdrževanja planinskih poti. Dolgoletni gorski reševalec Tonček Smolej pa je prejel letošnje navišje priznanje Civilne zaščite. Med člani uredniškega odbora tokrat predstavljamo člana Mireta Steinbucha.

Sledijo stalne rubrike: Planinčkov kotiček, ko se je v Pravljičariji zgodil burni mesec marec; tu so tudi kolumna, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, literatura, pisma bralcev, planinska organizacija in v spomin.

Naročniki Planinski vestnik že najdete v svojih nabiralnikih, ostali pa v spletni Planinski trgovini, najbližji bolje založeni trgovini ali trafiki.

Uredništvo vam želi prijetno branje!

 Uvodnik, kazalo


 


TEMA MESECA
maPZS

INTERVJU
Žiga Oražem

LJUDSKO PRIPOVEDNIŠTVO
Kako so Dovžani Bedanca ujeli

KOLUMNA
Vonj po Iso E Super

Z NAMI NA POT
Zadnji odmev Alp na poti proti morju

PLANINČKOV KOTIČEK
Burni marec v Pravljičariji

TUJINA
Nad severnim polarnim krogom

ZGODBE IZPOD HIMALAJE
Iskanje dveh biserov

TURNO SMUČANJE
Sestavljen mozaik smučarskih želja

NA TUJEM
Raj za užitkarje

PLANINSKA ORGANIZACIJA
Financiranje vzdrževanja planinskih poti

V SPOMIN
Na špagi s Stankom Klinarjem

ČLANI UREDNIŠKEGA ODBORA
Mire Steinbuch

LITERATURA
O Rapalski meji

LITERATURA
Nevsiljivo vabilo na samotne stezice

PRIZNANJE
Kipec CZ Tončku Smoleju

NOVICE IZ VERTIKALE

ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE

LITERATURA

FILM

PLANINSKA ORGANIZACIJA

V SPOMIN


 
 
 Naj se me (ne) vidi in (ne) sliši

Zadnjič sva si na prijetnem pohajanju po domačih gričih, po dolgem času spet delali družbo z znanko. Po prvih desetih minutah, ko sva si izmenjevali zadnje novice, no, jaz sem bolj kot ne poslušala, se je zagledala v moje čevlje. Precej obrabljeni in seveda malce grdi po vrhu ji niso bili prav nič všeč, njihov model pa očitno še manj. "Veš, tako visoki čevlji sploh niso primerni za hojo v hribe. Blokirajo ti gleženj in piščal, kar ima za posledico večjo obremenitev kolen, in ko ti ta odpovedo poslušnost, se težava preseli na kolke. Čez deset let boš pravi invalid!"

Ne vem, kje so ji prodali to filozofijo, saj že kar nekaj desetletij hodim z visokimi gojzarji, ki ne dovolijo mojim piščalim, da bi se razgledovale po poti. Nič ni bila zadovoljna z razlago, da bi po grapah okrog svoje hiše rada le do konca ponosila svoje stare škarpete. O, ne. "Tega sploh ne smeš, jaz sem prepričana, po tebi bo!" In tako naprej, vse dokler nisem morala "nujno" zaviti na pot, ki me je domov popeljala čez tri dodatne grebene, ki jih tega dne sploh nisem imela v načrtu. "Dobro, no, draga gospa, si morda že slišala za drugo mnenje?" In sem raje zavila po daljšnici.

Nagnjenost k nesprejemanju, šikaniranju, omalovaževanju, morda celo vzvišenosti so lastnosti notranje šibkih ljudi, ki niso prepričani vase, zato se radi zatekajo v varstvo združenj, ki segajo vse od religij do malih vaških skupnosti. Tako opogumljeni in z dvignjeno samozavestjo glasno poučujejo vsakogar, ki jih posluša ali ne. Predvsem pa so glasni, in če ne požanjejo dovolj potrjevanja, so še glasnejši. Današnji spletni mediji, tudi hribovski, so jih polni. Pravzaprav jih je svet izumil ravno zanje. Preozko usmerjeni s filozofijo skupnosti, h kateri so se zatekli, a z njo niso ponotranjeni, ne pomislijo, da mimo njih drvi na stotine vlakov, v katerih so morda sosedje, prijatelji, sodelavci - in kdo bi vedel, kateri je v resnici pravi?

Ponotranjen - kdor živi to, čemur pripada, ne bo nikoli glasen, ker nima potrebe po glasnem vzgajanju svoje okolice. Ne besede, zgledi vlečejo. Glasnežem pa ljudje običajno hitro obrnejo hrbet, v življenju še mnogo laže kot tistim, ki so skriti za vzdevki na spletnih forumih.

Namesto k moji znanki se raje vrnem k njenemu popolnemu nasprotju: Juliusu Kugyju. Ta gorski estet in sanjač je omenil, da je izmed vseh naložb v svojem življenju kot najboljšo izbral to, da je mladim, ki so na svojih poteh v gore potrebovali pomoč, ponudil roko. Obresti od tega so pritekale v njegovih zrelih letih, ko se je mladina, takrat že izkušena, ob vračanju s tur stekala k njemu v Zajzero in mu prinašala svežih novic z gora, ki so zanj zaradi visokih let postale previsoke. Ponuditi roko je tudi glavna naloga in dolžnost naše Planinske zveze Slovenije, komurkoli. Na mnogo načinov to počne vsak dan in verjemite, vsakdo od nas ji lahko pri tem priskoči na pomoč. Ker smo vsi del te lepe skupnosti. Pretok obiskovalcev na naših planinskih poteh je v zadnjih letih precej narastel. Mnogo dobrih ljudi srečujemo na poti k visokim in tudi nižjim ciljem. So tihi in so tudi glasni. Eni imajo v gorah predvsem oči in ušesa, nekateri pa le glas. Eni sprejemajo ponujeno pomoč, drugi roke raje stiskajo v pest, vedo, kje je dobro mesto za najboljši selfi, in samo to velja. Bo morda tudi do njih segel naš zgled in si bomo kdaj tudi mi kot Kugy prislužili kak delček obresti, ko nam bodo nekoč hribi postali nedostopni? Zato, prosim vas, ne posnemajte moje znanke ali skritih kričačev na spletnih forumih, v realnem življenju se vam bodo vsi umikali s poti.

Anka Rudolf