Planinski vestnik na počitnicah | Everest, Pale di San Martino in ostale zanimive teme

Tokratna tema meseca dvojne poletne številke Planinskega vestnika je 70-letnica prvega vzpona na najvišjo goro sveta, Mount Everest, z zanimivimi zapisi in fotografijami - tudi z dvema tristranskima slikama.
Pogovarjali smo se s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom, ki že drugi mandat opravlja to odgovorno funckijo. Drugi intervju pa je s pisateljico Janjo Vidmar, avtorico trilogije o hoji, ki je prehodila del Jakobove poti na francoskem Caminu, pa poti po Toskani in Kreti.

Potepamo se med Tolminskim in Bohinjem - iz Baške grape na Vogel, pišemo o štiričlanski odpravi (tudi z Nives Meroi in Romanom Benetom) po prvi smeri v Zahodni steni sedemtisočaka Kabru IV, spominjamo se še ene odprave - in sicer po zasneženih gorah Afrike z najvišjim vrhom Kilimandžarom, vzpnemo se na Monte Perdido, pišemo o divjem petelinu, ne manjka zanimiv strip, vzpnemo se na Olimp, sledijo članki o letošnjem dnevu slovenskih planincev, o gorskih tekih, o Črnem jezeru pod Krnesom, pa o plezanju - strasti in svobodi, o albumu najlepših planinskih pesmi, gremo po poti slovenskih planincev v Argentini, in spominjamo se nedavno preminule botaničarke Nade Praprotnik.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo v gorsko pravljico skupine Pale di San Martino - po ferati na Cimo della Vezzana della Pala (3192 m), na La Fradusta (2393 m), po feratah Porton in Velo s prečenjem Pal ter po ferati Stella Alpina na Monte Agner (2872 m). Vabimo pa vas tudi v naše hribe - na Lanževico (2003 m), na Veliko Monturo (1958 m), Bogatin (1977 m) in Mahavšček (2008 m) ter na Tolminski Kuk (2085 m).

Sledijo stalne rubrike: literatura, novice iz vertikale, planinska organizacija in v spomin.

Naročniki Planinski vestnik že najdete v svojih nabiralnikih, ostali pa v spletni Planinski trgovini, najbližji bolje založeni trgovini ali trafiki.

Uredništvo vam želi prijetno branje!

 Uvodnik, kazalo


 


TEMA MESECA
Sedemdeset let osvojitve Everesta

INTERVJU
Jože Rovan, predsednik PZS

DOŽIVETJA
Med Tolminskim in Bohinjem

ODPRAVA
Po verigi draguljev do vrha

Z NAMI NA POT
Pale di San Martino

SPOMINI NA ODPRAVO
Sneg nad džunglo

TUJINA
Monte Perdido

INTERVJU
Janja Vidmar

GORSKA NARAVA
Divji petelin

DOŽIVETJE
Zevsov prestol

GORSKI TEKI
Kako naprej?

V (NE)ZNANO
Črno jezero pod Krnesom

PLANINSKI PRAZNIK
Živahen planinski dan na Kalu

PLEZANJE
Našla sem strast

V TUJIH GORAH
Laguna Tonchek

V SPOMIN
Nada Praprotnik

GLASBENI ALBUM
Najlepše planinske pesmi

NOVICE IZ VERTIKALE

LITERATURA

PLANINSKA ORGANIZACIJA

V SPOMIN


 
 
 Kako je človek stopil na vrh sveta - in ga pomendral

"Ves svet je ležal pod mojimi okornimi čevlji," se je tistega dne, 29. maja 1953, spominjal Edmund Hillary. Pred sedmimi desetletji je z osvojitvijo tako imenovanega tretjega zemeljskega pola izpolnil velike angleške sanje, mladi kraljici Elizabeti pa simbolično prispeval dodaten kronski dragulj - novica o velikem uspehu je namreč prišla v Anglijo prav na dan njenega kronanja.

Istega leta se je v Himalaji zgodil še drugi zelo pomembni alpinistični podvig, osvojena je bila "Gola gora", Nanga Parbat. Glavni junak je bil nedvomno avstrijski alpinist Herman Buhl, ki se je tedaj popolnoma sam v strašnem naporu prebil do vrha gore, se napol mrtev od izčrpanosti vrnil v bazo, toda tam namesto ovacij pri članih svoje odprave naletel na grde poglede in veliko nevoščljivost.

Oba pomembna mejnika himalajizma nosita s seboj svoje zelo različne junaške zgodbe, pravzaprav drame, ki bi si jih težko izmislili tudi najboljši filmski scenaristi. O njih so se pisale knjige in ob njih so se ježili lasje bralcem še cela desetletja po vsem svetu.

Toda generacija teh "kiplingovsko" navdihnjenih osvajalcev sveta je odšla v večnost in splošni napredek je temeljito spremenil naš planet. Obe mogočni gori, o katerih pišemo v tej poletni številki, sta še vedno enako visoki, kot sta bili, le da je eno od njiju zaradi njenega primata doletela uničujoča komercializacija, druga pa je še danes v domeni vrhunskih alpinistov.
Slovenci smo na obeh gorah pustili velik pečat in naši alpinisti so se tudi zaradi njiju uvrstili med najboljše na svetu. Predvsem pa sta gori v našem prostoru takrat ustvarili psihično stanje, zaradi katerega smo ju doživljali kot film, ki nas je potegnil vase in nas ni izpustil, dokler se ni odvil zadnji kader.

Odprava Everest 1979 pod vodstvom Toneta Škarje je spisala vrhunsko in hkrati tragično poglavje našega himalajizma, ko sta prva Slovenca 13. maja 1979 obsedela pri kitajski piramidi na vrhu sveta in simpatično "nista vedela, kaj bi". Skupni cilj, uspeti v imenu svojega naroda, je bil zanju dosežen. Mi doma smo iz dneva v dan čakali na novice iz baznega tabora in ob uspehu nas je kar razganjalo od ponosa. Žal je dan po uspehu nesrečna smrt Ang Phuja prekinila to silno navdušenje, ponos pa je kljub temu ostal.

Nanga Parbat je bil tako za nas kot za Tomaža Humarja avantura, ki je spadala v nek drugi čas, saj se je dogajala meseca avgusta 2005. Medijsko je bila podprta v realnem času, zato pa še toliko bolj pretresljiva in ranljiva. Zaradi razvoja spletnih medijev se je pojavilo mnogo ljudi, kakršnih dotedanja alpinistična scena ni bila vajena. Čeprav so nekateri vse življenje samo skozi okno gledali hrib za domačo hišo, so se nenadoma spoznali na razmere, v katerih je Tomaž Humar obtičal ujet v brezizhodno past. Sledilo je dramatično in odlično koordinirano helikoptersko reševanje, ki se je, čeprav na meji mogočega, končalo uspešno kot še nobeno podobno do tedaj. Naš Gozdni Joža, kakor so ga klicali, se je po tednu negotovosti spet pojavil živ in zdrav med nami in spet smo vsi skupaj lahko v olajšanju zadihali.

Obe slovenski dejanji na Everestu in Nanga Parbatu, sta se zgodili precej po prvih pristopih nanju. Zato bo tokrat govor predvsem o tem, kako sta bila postavljena dva izmed najpomembnejših mejnikov osvajanja najvišjih gora našega planeta.
Uredništvo Planinskega vestnika pa vam, zvestim bralcem želi prijetno poletno branje, lepo vreme in predvsem varen korak na vaših poteh.

Dušan Škodič