Planinski vestnik na krasu - Kaninskem in hercegovskem

Zadnja letošnja številka Planinskega vestnika je posvečena Kaninu, temu našemu pogorju rekordov. Avtor osrednje teme Marko Berginc se je Kaninu dodobra posvetil z različnih kotov, tam pa najdemo tudi veliko kač strupenjač (o katerih lahko nekaj preberete v prejšnji številki Planinskega vestnika).

Intervju smo naredili s pisateljico in hribovko Ireno Cerar, predvsem pa radovedno žensko in nadarjeno ustvarjalko. Je avtorica serije izletniških vodnikov Pravljične poti, letos pa je izšla njena knjiga Svetišča narave, v kateri na zanimiv prepleta osebno izkušnjo, opise narave, mitologijo, literaturo in refleksologijo, gre za naravopisno delo, kakršnega slovenska literatura ne pozna prav veliko.
Drugi intervju je s 24-letnim Tržičanom, športnim plezalcem, alpinistom in gorskim reševalcem pripravnikom Urhom Primožičem, najperspektivnejšim alpinistom leta 2023.
Še tretji intervju pa je z alpinistoma, s Tomom Virkom in Iztokom Tomazino, ki sta napisala nedavno izdano alpinistično knjigo Naveza.

V Vestniku boste našli še veliko čudovitih člankov in doživetij, med njimi zapis o nočnem reševanju v Planjavi, pa članka o trekingu po malo znanem Tadžikistanu in o knjigi, ki je posvečena Skladu Okrešelj, ustanovljenem po tragični nesreči leta 1997 na Okrešlju. Do nas so našle zgodbe s festivala Živeti gore. Spominjamo se misleca, alpinista in pisca dr. Klementa Juga, ki je pred stotimi leti omahnil v smrt med plezanjem v zahodnem delu Triglavske severne stene. Žarko Rovšček piše tudi o stoletnici ilegalnega Planinskega kluba Krpelj.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo na prostrano kraško hercegovko planoto - v Naravni park Blidinje. Vabimo vas na Veliki Vrah (2074 m), Veliki Vilinac (2118 m), Hajdučka vrata (2000 m) in Pločno (2228 m).

Sledijo stalne rubrike: dvostranski strip (o Kocbekovem domu na Korošici), Planinčkov kotiček, literatura, planinska organizacija, novice.

Trendom v novih medijih branja sledi tudi naš izdajatelj, Planinska zveza Slovenije, tako da uvaja e-revijo, ki jo boste lahko brali na telefonu, tablici ali računalniku. Tak izvod smo pred leti sicer že izdajali, a se takrat stvar ni prijela. Zdaj je drugače. Računamo, da bo med novimi naročniki tudi kdo iz mlajše generacije. Digitalna različica namreč vključuje številne funkcionalnosti, ki prilagodijo izkušnjo posamezniku. Do konca januarja 2025 se boste morali naročniki odločiti, če bi prešli na e-naročnino, ali pa boste morda izkoristili ugodno kombinacijo obeh, tiskane in e-naročnine. Preizkusna možnost omogoča uporabnikom, da odkrijete prednosti digitalnega dostopa in sami presodite, katera oblika branja vam najbolj ustreza. V januarski številki sledi še več informacij o spletnem obrazcu za e-naročnino. Popusti za člane planinskih društev bodo za vse vrste naročnin še vedno veljali.

Prispeli smo do konca leta. Za nas je bilo bogato in pestro, napolnjeno z množico zanimivih člankov, za katere smo se močno trudili. Upamo, da so vam nudili dovolj vpogleda v gorski svet in vas navduševali. Zdaj je čas, da nas podprete, da nam stojite ob strani, da nas ne zapustite - uredništva in izdajatelja, ki se z našimi predhodniki za vas trudimo skoraj 130 let (130-letnico bomo praznovali v letu 2025).

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika ter srečno in varen korak na vseh vaših poteh!

 Uvodnik, kazalo




TEMA MESECA
Kanin, pogorje rekordov

INTERVJU
Irena Cerar

GORSKO REŠEVANJE
Ujeta v steni

INTERVJU
Pogovor z Urhom Primožičem

Z NAMI NA POT
Naravni park Blindinje

PLANINČKOV KOTIČEK
Tudi dimnik lahko postane dom

TREKING
Po malo znanem Tadžikistanu

INTERVJU
Tomo Virk, Iztok Tomazin

OBLETNICA
Podrediti telo svojemu duhu in volji

ZGODOVINA
Večni krog

LITERATURA
Želja pomagati že 25 let

STRIP
Kocbekov dom na Korošici

ŽIVETI GORE
Festival zgodb, ki jih pišejo gore

MINIATURA
Kurja dolina

LITERATURA

PLANINSKA ORGANIZACIJA


 
 
 Obračamo nov list

Za nami je knjižni sejem, praznik knjige. Je tudi praznik revije, saj velja za knjižni medij. Po obisku sodeč ljudje še vedno veliko berejo, a kot kažejo nekatere naklade, niso ravno vneti kupci knjig. Posebno mi je bilo všeč, da so v dopoldanskem času vodili na oglede knjig otroke in šolarje. Zgodaj je treba začeti z ljubeznijo do knjig. Po jutru se dan pozna. Velika zmagovalka sejma in knjiga leta je Svetišča narave, pogovor z avtorico Ireno Cerar boste našli v tej številki.

O tem, v katero smer gre založniška produkcija, so na okroglih mizah veliko govorili tako teoretiki kot tudi praktiki. Predvsem slednji so me prepričali - manj pa tisti z veliko državnimi podporami in tudi drugimi prijemi, ki nas, male založnike, včasih stisnejo v kot. Tudi dobesedno. Če ste videli stojnice velikih založnikov, ste morda pomislili, da bi se okoli njih lahko vozil s kolesom, ker so zavzemali toliko prostora - nas male pa mnogi niti našli niso. Vsaj tako so se pritoževali obiskovalci. Hja, knjiga za nekatere predstavlja bolj tržno blago kot pa kulturno ali vzgojno vrednost. V katero smer gre področje jezika, je bilo prav tako dobro vidno, saj angleška ponudba ni bila več tako redka kot pred leti.

Pa pustimo to, na kar ne moremo prav veliko vplivati. Dejstvo je, da se knjižni trg hitro spreminja, kar je veljalo pred petimi leti, ne velja več zanesljivo, zagotovo pa ne tisto, kar je bilo pred desetimi. Spremembe so torej nujne in potrebne, sicer te trg odrine v zgodovino. Naš ljubi Planinski vestnik, ki bi moral biti spomeniško zaščiten, saj je najstarejša slovenska revija, ki še izhaja (pripravljamo se na okroglo obletnico: februarja 2025 bo 130. leto od prvega izida, obenem pa bo to 125. letnik izhajanja), je v teh turbulentnih časih raznovrstnih novih medijev vedno bolj ob strani. Konec leta se namreč množijo odpovedi naročnine, kar nas skrbi. Če je bil poglavitni razlog za odpoved še pred leti pomanjkanje sredstev, ki je bralce prisililo k varčevanju, je v teh časih povsem drugače - zdaj nam bralci pišejo, da težko najdejo čas za branje. Vsaj na tiskanem mediju, si mislim.

Zato trendom v novih medijih branja sledi tudi naš izdajatelj, Planinska zveza Slovenije, tako da uvaja e-revijo, ki omogoča branje na telefonu, tablici ali računalniku. Tak izvod smo pred leti sicer že izdajali, a se takrat stvar ni prijela. Zdaj je drugače. Računamo, da bo med novimi naročniki tudi kdo iz mlajše generacije. Digitalna različica namreč vključuje številne funkcionalnosti, ki prilagodijo izkušnjo posamezniku. Do konca januarja 2025 se boste morali naročniki odločiti, če bi prešli na e-naročnino, ali pa boste morda izkoristili ugodno kombinacijo obeh, tiskane in e-naročnine. Preizkusna možnost omogoča uporabnikom, da odkrijete prednosti digitalnega dostopa in sami presodite, katera oblika branja vam najbolj ustreza. V januarski številki sledi še več informacij o spletnem obrazcu za e-naročnino. Popusti za člane planinskih društev bodo za vse vrste naročnin še vedno veljali.

Prispeli smo do konca leta. Za nas je bilo bogato in pestro, napolnjeno z množico zanimivih člankov, za katere smo se močno trudili. Upamo, da so vam nudili dovolj vpogleda v gorski svet in vas navduševali. Zdaj je čas, da nas podprete, da nam stojite ob strani, da nas ne zapustite - uredništva in izdajatelja, ki se z našimi predhodniki za vas trudimo skoraj 130 let.


Vladimir Habjan