Ponatis knjige Triglav je naš po manj kot 4 mesecih od izida
Triglav je naš - kot nacionalni simbol je zasidran v zavest Slovencev. To je danes dejstvo, v zgodovini pa ni bilo vse tako črno-belo. Dušan Škodič na podlagi nepričakovano odkritih arhivov vznemirljivo osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem - v knjigi Triglav je naš, ki je izšla 15. novembra lani, po slabih štirih mesecih pa že doživela ponatis, kar navdušuje tako Planinsko založbo kot avtorja, v pogovoru s katerim pospremimo ponatis.
Ponatis knjige Triglav je naš (foto Manca Ogrin)
Dušan Škodič je dobro poznan ljubiteljem planinske literature in bralcem Planinskega vestnika, novembra lani pa je ob 130. obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva (SPD), predhodnika Planinske zveze Slovenije, izšla njegova najnovejša knjiga Triglav je naš, ki jo je ugleden knjižni recenzent Samo Rugelj okronal za gorniško knjigo leta 2023.
Škodič v knjigi na podlagi nepričakovano odkritih arhivov na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem, od druge polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne. Prinaša nazoren opis dejavnosti SPD, v ozadju katerih so bila nacionalna trenja vse očitnejša in vse bolj groba, vanje pa avtor domiselno vplete še zgodbo o simbolu slovenstva Triglavu. V središču drugega dela knjige je alpinizem z vrsto doslej neznanih zanimivosti o Klodwigu Tschadu, drenovcih in drugih ter o Julijskih Alpah, strahospoštovani Steni in načrtovanju zobate železnice na Triglav.
Dušan, iskrene čestitke! Triglav je naš je doživel ponatis po slabih štirih mesecih od izida, kar je izjemno razveseljivo. Kakšno priznanje je to zate?
Vesel sem kot Aljaž po postavitvi stolpa. Izkazalo se je, da je bila ta knjiga res dobra ideja.
Zakaj meniš, da je toliko zanimanja za knjigo Triglav je naš?
Zato ker je naš in ker ljudje tako v resnici čutijo. Naše razmišljanje je od nekdaj prepojeno s to goro, ljudje se nanjo radi povzpnejo in zanima nas vse v zvezi z njo. Zgodovina naše najvišje gore ter zgodovina planinstva in alpinizma je polna zanimivih zgodb in človeških usod. Vsaka dobra zgodba ima dušo in naš Triglav jo ima, ker pripoveduje o ljudeh z dobrimi in slabimi lastnostmi, ki so to zgodbo o Triglavu živeli v resničnem življenju. Z vsemi zbranimi podatki, starimi in novimi, sem imel ves čas v mislih, da jo na ta način tudi zapišem. Z njo ohranjam nepotvorjen spomin na naše planinske prednike in takega nepotvorjenega smo jim tudi dolžni ohraniti.
Kakšni so odzivi bralcev v teh prvih mesecih od izida?
Zelo pohvalni, kar potrjujejo vabila na predstavitve, ki še prihajajo. Od večih starejših planincev sem dobil pohvale v smislu, da so mislili, da o tem že vse vedo, zato so bili prijetno presenečeni. Predvsem so jim postale zadeve bolj jasne in logične, saj je pojasnjeno in skozi pripovedi ljudi opisano tedanje življenje, nacionalni odnosi z Nemci in politika v stari monarhiji. Šele s tem vedenjem lahko razumemo vse zdrahe in nagajanja, ki so se dogajali v naših gorah. Sploh pa to, da še zdaleč ni bilo vse tako črno-belo, kot je bilo po več kot stoletju videti. Najbolje se ljudem zdi, da je vse zbrano na enem mestu in da zgodba teče neprekinjeno od začetka do konca, brez zgodovinskih mašil.
Po Sloveniji si imel že vrsto predavanj in predstavitev knjige. Kaj je tisto, kar ljudi najbolj zanima oz. vznemirja o tem zgodnjem snovanju organiziranega planinstva in alpinizma?
To je različno. V bližini gora ljudje bolj poznajo lokalno zgodovino, bolj stran od njih, pa nekoliko bolj na splošno in temu primerno jih kaj zanima. Obstaja tudi precej stereotipov in urbanih mitov v zvezi s Triglavom in gorami, ki se jih ne bomo nikoli popolnoma znebili. Predavanja vedno zapeljem tako, da jih nekaj spotoma povozim z dokazi, ki so bolj detajlno predstavljeni v knjigi. O železnici na Triglav na primer nima smisla razlagati, če ljudem ne pokažeš tudi njenih originalnih načrtov. Enako je z dejanji in odločitvami naših prednikov, o katerih smo si že ustvarili neko podobo, pozneje pa nam njihova pisma iz zapuščine pripovedujejo malce drugačno zgodbo. Ampak kakršna koli je že, je ta vedno bolj zanimiva od tiste, ki smo jo poznali.
So se v tem obdobju odprla še kakšna nova nepoznana poglavja slovenske planinske zgodovine, ki bi jih bilo aktualno predstaviti?
Z moje strani ne, so me pa ljudje večkrat vprašali, če se bom lotil tudi nadaljevanja, obdobja med obema svetovnima vojnama. To bi bilo vsekakor izredno zanimivo, predvsem glede skalašev, alpinizma in SPD, saj je po pripovedovanju najstarejše generacije to obdobje prikazano tako, da so določene osebe zelo izpostavljene, druge, ki so sestavljale ozadje te scene, pa praktično prezrte. Tudi tam je bilo veliko zanimivega zakulisja, vendar se zelo bojim, da nam medvojna generacija ni pustila skritega arhiva, kot je bil tisti v Innsbrucku. Ali pač?
Manca Ogrin
--------------------------
Povezane novice:
Triglav je naš - nova zgodovinska odkritja Dušana Škodiča
Brati gore 2023 | Triglav je naš ob 130. obletnici PZS | video in foto
Dušan Škodič: Po odkritju skritega zaklada - arhiva Kranjske sekcije DÖAV je Triglav še za odtenek bolj naš #podcast
Škodič v knjigi na podlagi nepričakovano odkritih arhivov na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem, od druge polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne. Prinaša nazoren opis dejavnosti SPD, v ozadju katerih so bila nacionalna trenja vse očitnejša in vse bolj groba, vanje pa avtor domiselno vplete še zgodbo o simbolu slovenstva Triglavu. V središču drugega dela knjige je alpinizem z vrsto doslej neznanih zanimivosti o Klodwigu Tschadu, drenovcih in drugih ter o Julijskih Alpah, strahospoštovani Steni in načrtovanju zobate železnice na Triglav.
Neumorni raziskovalec planinske zgodovine Dušan Škodič s svojo najnovejšo knjigo Triglav je naš, ki je po slabih štirih mesecih od izida že doživela ponatis. (foto Manca Ogrin)
Dušan, iskrene čestitke! Triglav je naš je doživel ponatis po slabih štirih mesecih od izida, kar je izjemno razveseljivo. Kakšno priznanje je to zate?
Vesel sem kot Aljaž po postavitvi stolpa. Izkazalo se je, da je bila ta knjiga res dobra ideja.
Zakaj meniš, da je toliko zanimanja za knjigo Triglav je naš?
Zato ker je naš in ker ljudje tako v resnici čutijo. Naše razmišljanje je od nekdaj prepojeno s to goro, ljudje se nanjo radi povzpnejo in zanima nas vse v zvezi z njo. Zgodovina naše najvišje gore ter zgodovina planinstva in alpinizma je polna zanimivih zgodb in človeških usod. Vsaka dobra zgodba ima dušo in naš Triglav jo ima, ker pripoveduje o ljudeh z dobrimi in slabimi lastnostmi, ki so to zgodbo o Triglavu živeli v resničnem življenju. Z vsemi zbranimi podatki, starimi in novimi, sem imel ves čas v mislih, da jo na ta način tudi zapišem. Z njo ohranjam nepotvorjen spomin na naše planinske prednike in takega nepotvorjenega smo jim tudi dolžni ohraniti.
Kakšni so odzivi bralcev v teh prvih mesecih od izida?
Zelo pohvalni, kar potrjujejo vabila na predstavitve, ki še prihajajo. Od večih starejših planincev sem dobil pohvale v smislu, da so mislili, da o tem že vse vedo, zato so bili prijetno presenečeni. Predvsem so jim postale zadeve bolj jasne in logične, saj je pojasnjeno in skozi pripovedi ljudi opisano tedanje življenje, nacionalni odnosi z Nemci in politika v stari monarhiji. Šele s tem vedenjem lahko razumemo vse zdrahe in nagajanja, ki so se dogajali v naših gorah. Sploh pa to, da še zdaleč ni bilo vse tako črno-belo, kot je bilo po več kot stoletju videti. Najbolje se ljudem zdi, da je vse zbrano na enem mestu in da zgodba teče neprekinjeno od začetka do konca, brez zgodovinskih mašil.
Po Sloveniji si imel že vrsto predavanj in predstavitev knjige. Kaj je tisto, kar ljudi najbolj zanima oz. vznemirja o tem zgodnjem snovanju organiziranega planinstva in alpinizma?
To je različno. V bližini gora ljudje bolj poznajo lokalno zgodovino, bolj stran od njih, pa nekoliko bolj na splošno in temu primerno jih kaj zanima. Obstaja tudi precej stereotipov in urbanih mitov v zvezi s Triglavom in gorami, ki se jih ne bomo nikoli popolnoma znebili. Predavanja vedno zapeljem tako, da jih nekaj spotoma povozim z dokazi, ki so bolj detajlno predstavljeni v knjigi. O železnici na Triglav na primer nima smisla razlagati, če ljudem ne pokažeš tudi njenih originalnih načrtov. Enako je z dejanji in odločitvami naših prednikov, o katerih smo si že ustvarili neko podobo, pozneje pa nam njihova pisma iz zapuščine pripovedujejo malce drugačno zgodbo. Ampak kakršna koli je že, je ta vedno bolj zanimiva od tiste, ki smo jo poznali.
So se v tem obdobju odprla še kakšna nova nepoznana poglavja slovenske planinske zgodovine, ki bi jih bilo aktualno predstaviti?
Z moje strani ne, so me pa ljudje večkrat vprašali, če se bom lotil tudi nadaljevanja, obdobja med obema svetovnima vojnama. To bi bilo vsekakor izredno zanimivo, predvsem glede skalašev, alpinizma in SPD, saj je po pripovedovanju najstarejše generacije to obdobje prikazano tako, da so določene osebe zelo izpostavljene, druge, ki so sestavljale ozadje te scene, pa praktično prezrte. Tudi tam je bilo veliko zanimivega zakulisja, vendar se zelo bojim, da nam medvojna generacija ni pustila skritega arhiva, kot je bil tisti v Innsbrucku. Ali pač?
Manca Ogrin
--------------------------
Povezane novice:
Triglav je naš - nova zgodovinska odkritja Dušana Škodiča
Brati gore 2023 | Triglav je naš ob 130. obletnici PZS | video in foto
Dušan Škodič: Po odkritju skritega zaklada - arhiva Kranjske sekcije DÖAV je Triglav še za odtenek bolj naš #podcast